Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Bratislava – od staroveškega prehoda čez reko do sodobnega glavnega mesta

Bratislava – od staroveškega prehoda čez reko do sodobnega glavnega mesta

Bratislava – od staroveškega prehoda čez reko do sodobnega glavnega mesta

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ SLOVAŠKE

ZAMISLITE si, da bi lahko odpotovali v preteklost, v leto 1741. Ozračje je naelektreno in čutiti je pričakovanje. Medtem ko se ljudje prerivajo, da bi se lahko čim bolj približali cesti, kjer naj bi zdaj zdaj šel sprevod, je slišati praznične fanfare. Tu so kmetje v svojih nedeljskih oblačilih in domišljavi meščani, oblečeni po zadnji modi, skupaj s plemiči, ki so prišli gledat, pa tudi da bi drugi gledali njih. Kraljevi sli delijo zlate in srebrne kovance, na katerih je portret mlade dame, ljudje pa medtem razburjeni vzklikajo. Čemu ves ta direndaj? V mesto prihaja avstrijska nadvojvodinja Marija Terezija, da bi jo kronali za novo kraljico Ogrske.

Vrnimo se v sedanjost. Kam bi šli, če bi si želeli ogledati kraj tega pomembnega kronanja? Ne na Dunaj, kjer mnogi turisti danes občudujejo kraljevo palačo Marije Terezije, niti v Budimpešto, glavno mesto sodobne Madžarske. Morali bi obiskati Bratislavo, mesto, ki leži ob Donavi kakih 56 kilometrov vzhodno od Dunaja.

Današnja Bratislava, v kateri je približno pol milijona ljudi, je glavno mesto slikovite Slovaške. Ko jo primerjamo s sosednjimi glavnimi mesti, Budimpešto, Dunajem in Prago, je videti kot mlajša sestrica. Toda več kot dve stoletji je bila glavno mesto Ogrske in je uživala vso slavo, ki pripada takemu prednostnemu položaju. Prav res, v tem mestu so kronali 11 ogrskih vladarjev. Toda zakaj je bila Bratislava tako posebna?

Staroveška naselbina

Bratislava ima ob Donavi, drugi največji reki v Evropi, ugoden položaj. Donava se je tu nekoč upočasnjevala in postala plitvejša, tako da je ustvarjala naravni prehod. Ljudje so s svojimi živalmi in vozovi tukaj brodili skozi njo že davno prej, preden so bregova povezovali mostovi. Tako je področje okoli današnje Bratislave od nekdaj prometno križišče. Že leta 1500 pr. n. š. je šla skozi mesto ena od jantarjevih poti, pomembnih trgovskih poti, ki so povezovale sever in jug Evrope. Kasneje so promet čez plitvino nadzorovali s trdnjave na bližnjem hribu, kjer zdaj stoji bratislavski grad.

Koga bi pri tem prehodu srečali, če bi se lahko vrnili v preteklost? No, če bi prispeli v četrtem stoletju pr. n. š., bi vas pričakalo keltsko ljudstvo, ki je iz tega področja naredilo središče svoje kulture. Hrib je bil neke vrste akropola za tamkajšnjo keltsko skupnost, ki je izdelovala lončenino in kovala kovance.

Kaj pa, če bi področje obiskali na začetku našega štetja? Če bi znali malo latinsko, bi se morda lahko pogovarjali s tamkajšnjimi prebivalci, saj so dotlej Rimljani potisnili svojo severno mejo do Donave. Obenem pa bi lahko morda srečali tudi germanska ljudstva, ki so prihajala z zahoda.

Če ste se odločili za obisk bolj proti srednjemu veku, recimo v osmem stoletju, bi stopili na etnično mešano področje. Zdaj je že prišlo do tako imenovane velike selitve narodov in to področje so začeli naseljevati Slovani z vzhoda. Madžari so se nastanili proti jugu, vdrli pa so že tudi na področje Bratislave. Toda nekako je prevladal slovanski vpliv. To je vidno iz slovanskega imena prvega pravega gradu na tem področju, ki so ga zgradili v desetem stoletju. Rekli so mu Brezalauspurc, kar pomeni »Braslavov grad«. Poimenovali naj bi ga po vojaškem častniku z visokim činom. In iz tega imena je izšlo slovaško ime Bratislava.

Srednjeveško mesto

Sčasoma je dežela, ki se sedaj imenuje Slovaška, postala del Ogrske. Zgodovinsko poročilo iz leta 1211 n. š. pravi bratislavskemu gradu najbolj utrjen grad na Ogrskem. Trideset let kasneje se je izkazalo, da je bila ugotovitev točna, ko je bil ta grad kos napadu tatarskih zavojevalcev. Zaradi tega uspeha se je naselbina okoli gradu razbohotila in leta 1291 je ogrski kralj Andrej III. podelil mestu vse mestne upravne pravice. Tamkajšnji meščani so tako dobili pravico voliti svojega župana, prevažati po Donavi lastne dobrine in svobodno trgovati »tako po vodi kakor po kopnem«. Na sončnih mestnih pobočjih so vinogradi bogato obrodili, zato je bila še posebej dragocena meščanska pravica prodajati doma pridelano vino.

Kasneje so ogrski kralji podelili mestu dodatne prednosti, ki so prispevale še k nadaljnjemu širjenju. Leta 1526 je Bratislava začela svoje dolgo vladarsko obdobje kot glavno mesto Ogrske, kar je ostala do leta 1784. Medtem je bratislavska etnična mešanica postajala vse bolj pestra. Večinoma slovanskemu in madžarskemu prebivalstvu sta se pridružili germansko in judovsko ljudstvo. V 17. stoletju, ko so Turki razširili svojo oblast proti zahodu in severu, so se na bratislavsko področje zatekli mnogi Hrvati, pa tudi češki izgnanci, ki so zbežali dlje na zahod Evrope zaradi tridesetletne vojne med katoličani in protestanti.

Bratislava v 20. stoletju

Na začetku 20. stoletja je Bratislava postala mnogonarodno, mnogokulturno mesto. Takrat se je v trgovini najbolj zanesljivo dobilo potrebne reči, če se je povprašalo v nemščini ali madžarščini. Toda pomembno vlogo so igrali tudi Čehi in Romi (Cigani), pa tudi judovska skupnost. Pred prvo svetovno vojno je bilo le kakih 15 odstotkov prebivalcev Slovakov, do leta 1921 pa so med mnogimi narodnostmi v mestu ti postali najštevilnejši.

Kmalu so se nad Evropo zgrnili temni oblaki druge svetovne vojne. Tako se je pričel žalostni del bratislavske zgodovine, ki je vnesel nered v mestno etnično enotnost. Najprej so bili prisiljeni oditi Čehi. Nato so bili pregnani romski in judovski prebivalci – navsezadnje jih je na tisoče umrlo v koncentracijskih taboriščih. Po koncu druge svetovne vojne so pregnali tudi večino nemško govorečih prebivalcev. Vendar so se sčasoma pripadniki vsake od teh etničnih skupin nekako vrnili v staro rodno mesto in njihova prisotnost še zdaj bogati bratislavsko okolje.

Ogled Bratislave danes

Zakaj se nam ne bi pridružili na kratkem sprehodu skozi današnjo Bratislavo? Najprej si oglejmo čudovito obnovljen bratislavski grad. Z grajskega vrta uživamo v panoramskem razgledu mesta, ki se razprostira ob obeh straneh Donave.

Po pobočju navzdol, tik pod grajskim področjem, pridemo v staro mesto, zgodovinsko središče Bratislave. Sprehajamo se skozi pisane ozke ulice in se počutimo, kakor bi dihali zrak preteklih stoletij. Občudujemo privlačno arhitekturo palač in mestnih hiš. Če želite, se lahko ustavimo tudi v eni od zgodovinskih kavarn na skodelico kave ali čaja in na kako od znanih bratislavskih tortnih peciv, polnjenih z orehi ali makom.

Obiskovalci se celo leto radi sprehajajo po bregovih Donave tik ob starem mestu. Tu ne morejo zgrešiti simbola sodobne Bratislave, Novega mosta, ki ima na vrhu nagnjenega stolpa restavracijo. Glede na obliko dobimo vtis, da restavracija lebdi nad Petržalko, stanovanjskim naseljem na drugi strani reke.

Če se vam zazdi, da v Bratislavi veliko gradijo, imate prav. Poleg nedavno obnovljenih delov starega mesta od 1990-ih let kakor gobe po dežju rastejo privlačne jekleno-steklene gradnje in v načrtu so še nove. Prav te pisarne, poslovna središča in banke dajejo mestu sodobni videz.

Seveda si boste želeli priskrbeti privlačen spominek z ogleda. Torej se lahko podamo v trgovine, kjer prodajajo ročne izdelke, na primer čudovite čipkaste namizne prte ali punčke, oblečene v narodne noše. Če pa vam je ljubše, lahko gremo na glavno tržnico na prostem. Tam lahko kupite reči, kakor to počnejo Bratislavčani že stoletja. Morda si boste želeli ogledati tudi privlačen podružnični urad Watch Tower Society, ki je v tem mestu.

Lahko da boste nekega dne res obiskali Bratislavo. In če pridete, boste nedvomno uživali v tem pisanem sodobnem glavnem mestu, ki je zraslo iz staroveškega prehoda čez reko.

[Slika na strani 15]

Marija Terezija

[Vir slike]

North Wind Picture Archives

[Slika na strani 17]

Slovaško narodno gledališče

[Slika na strani 17]

Ulica v starem mestu

[Slika na strani 18]

Novi most in njegov nagnjeni stolp

[Slika na strani 18]

Podružnični urad in kraljestvena dvorana Jehovovih prič