»Kraljevsko darilo« Joachima Barranda

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ČEŠKE

»VEČ kot kraljevsko darilo, najbolj čeden poklon, kar jih je bilo kdaj posvečenih češkemu narodu!« Tako je neki novinar opisal zapuščino, ki jo je Češki narodni muzej dobil od Joachima Barranda, znanega paleontologa iz 19. stoletja. V Barrandovem ‚kraljevskem darilu‘ češkemu ljudstvu je bila pomembna zbirka več kot 1200 letvenih zabojev, polnih fosilov, ki jih je desetletja zbiral, preučeval in razvrščal. Morda se ravno ne navdušujete nad zbirko starih fosilov, toda Barrandovo darilo je paleontologom mnogo bolj dragoceno od najdenega zaklada!

Paleontolog je znanstvenik, ki po fosilnih ostankih preučuje življenje v preteklih geoloških dobah. Paleontologija je relativno nova znanost. V srednjem veku so ljudje o fosilih menili, da so »igra narave« ali pa ostanki zmajev. Toda v 18. stoletju so se ljudje višjih slojev začeli zanimati za zbiranje fosilov. Znanstvenike v mnogih državah je pritegnilo tudi preučevanje fosilov. Eden takih je bil Joachim Barrande. Kaj vemo o Barrandu in kaj je prispeval k paleontologiji? Kako je kot sodobnik Charlesa Darwina gledal na Darwinovo evolucijsko teorijo?

Barrande spremeni svojo kariero

Joachim Barrande se je rodil leta 1799 v Sauguesu, malem mestu na jugu Francije.  V Parizu je študiral inženirstvo in se specializiral za cestne in mostne konstrukcije. Sočasno je študiral še naravoslovje. Kmalu je postalo očitno, da je bil zanj nadarjen. Po diplomi je začel delati kot inženir, toda ko je njegovo nadarjenost opazila francoska kraljeva družina, so ga povabili, da bi poučeval vnuka kralja Karla X. Predmet: naravoslovje. Leta 1830 je bila kraljeva družina zaradi revolucije v Franciji izgnana iz države in je nazadnje šla na Češko. Barrande se jim je pridružil. V Pragi, glavnem mestu Češke, se je ponovno začel ukvarjati z inženirstvom.

Bil je strokovnjak za cestne in mostne konstrukcije, zato so ga določili, naj si ogleda pokrajino okoli Prage, ker so tam nameravali zgraditi železnico na konjsko vprego. Ko se je Barrande lotil dela, je opazil, da je bilo na tem področju zelo veliko fosilov. Ko si je stvar ogledal pobliže, je presenečen odkril osupljive podobnosti med zemeljskimi plastmi na Češkem in v Britaniji. Ponovno se je razvnela njegova strast do naravoslovja, tako da je konec koncev nehal z inženirstvom in naslednjih 44 let predal svoje življenje preučevanju paleontologije in geologije.

Barrandova učilnica je bila fosilov polna pokrajina osrednje Češke. Sleherni dan mu je prinesel nova, posebej lepa in raznolika odkritja. Do leta 1846 je že lahko objavil prve rezultate svojega raziskovanja. V tem delu je opisal in razvrstil nove vrste trikrparjev, ki so nekoč naseljevali morsko dno.

Barrande je še naprej zbiral in preučeval fosile. Potem pa je leta 1852 objavil prvi zvezek monografije oziroma razprave z naslovom The Silurian System of Central Bohemia (Silurijski sistem osrednje Češke). * V njem je razpravljal o trikrparjih. Zatem je objavil zvezke, posvečene rakom, hrustančnicam, glavonožcem, školjkam in drugim fosilnim organizmom. V svojem življenju je objavil 22 zvezkov, v katerih je do podrobnosti opisal več kot 3500 vrst. To delo je ena največjih monografij s področja paleontologije.

Natančen in discipliniran

Barrande se je po metodah razlikoval od drugih raziskovalcev. V svoje naravoslovno  delo je vnesel disciplino inženirja. Bil je projektant in ni trpel površnih izračunov ali risb. Kot paleontolog je stremel za tem, da bi bil pri svojih risbah izredno natančen, in se tudi zelo trudil temu zadostiti do najmanjše podrobnosti. Mnoge risbe v svoji monografiji je sam retuširal, čeprav je izvirnike skiciral poklicni umetnik.

Barrande pa se v natančnosti ni omejeval le na risbe. Po vsakem stavljenem zvezku svoje monografije je besedilo osebno preveril. Če ni bil zadovoljen, je dele z napako vrnil, da so jih ponovno stavili. Barrandov cilj je bil zagotoviti, da bi bilo vsako njegovo objavljeno delo kolikor mogoče natančno. Izvrstno mu je uspelo. Danes, skoraj 150 let kasneje, raziskovalci še vedno uporabljajo Silurijski sistem kot referenčno delo.

Kaj pa evolucija?

Ko je bila leta 1859 objavljena knjiga Charlesa Darwina Nastanek vrst, so se mnogi znanstveniki takoj pridružili večini, ki je stopila na stran evolucije. Barrande pa se ni. Že od začetka ni sprejemal evolucijske teorije, ker v okamninski dokumentaciji ni našel nič prepričljivega, da je ta teorija resnična. Barrande je dejal, da je bil namen njegovega dela »odkriti resničnost, ne pa izdelati kratkotrajnih teorij«. (Poudarili mi.) In res, na naslovnici vsakega zvezka Silurijskega sistema je napisal geslo: »C’est ce que j’ai vu.« (To sem videl.)

Barrande je opazil, da so bila telesa mnogih živali na različnih stopnjah razvoja. Toda prav je sklenil, da je šlo za isto vrsto, a različno starost teles. Ni našel dokaza, da bi se bila ena živalska vrsta razvila v drugo. V knjigi A Petrified World, kjer je povzeta Barrandova filozofija, piše: »Celotno Barrandovo delo je [. . .] zgrajeno na dejstvih in to je njegova najdragocenejša značilnost. Na tej stopnji osnovnega preučevanja ni prostora za domneve ali ugibanja niti za splošne teorije.«

Ponižen človek dá »kraljevsko darilo«

Barrande se kljub velikemu uspehu ni ujel v zanko ponosa ali prevare. Zlahka se je pomešal med evropske izobražence in govoril precej jezikov, a je vedno ostal preprost. Naučil se je češčine, da bi se približal domačinom. To mu je pomagalo pri delu, saj je lahko komuniciral s kamnolomci, ki so mu pomagali pridobivati nove primerke za njegovo zbirko.

Barrande je bil religiozen mož in kar je našel v naravi, mu je utrdilo vero v Boga. Fosile je imenoval »medaljoni prvih stvaritev«. In še več, v uvodu svojega dela je govoril o občutkih, zaradi katerih je vztrajal pri preučevanju: »To je občutek občudovanja, zadovoljstva in priznanja, ki odkrivalca ali opazovalca delčka Stvarnikovih del prevzame in očara.«

Joachim Barrande je umrl leta 1883 in za seboj pustil izredno dragoceno znanstveno gradivo. Njegov natančni pristop k delu cenijo znanstveniki z vsega sveta. Zaradi stvarnega, na dejstvih slonečega pristopa jim pridejo njegova skrbno dokumentirana odkritja še vedno prav. Z znanstvenega stališča ni pretiravanje, če Barrandovo zapuščino opišemo z »več kot kraljevsko darilo«.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 12, 13]

Barrandove risbe trikrparjev, 1852

[Vir slike]

Skice: S laskavým svolením Národní knihovny v Praze

[Navedba vira slike na strani 12]

Portret: Z knihy Vývoj české přírodovědy, 1931