Pisma bralcev

Teža Želim se vam iz dna srca zahvaliti za članek »Mladi vprašujejo: Kako lahko premagam obsedenost s težo?«. (22. maj 1999) Že nekaj časa ne morem razmišljati o drugem kakor o svoji postavi in teži. Sram me je, ko se pogledam v ogledalo, in komaj kdaj sploh stopim na tehtnico. Toda zdaj ko sem prebrala ta članek, se zavedam, da je pomembno to, kar ima človek v sebi.

L. R., Francija

Invalidnost Večino časa preživim na invalidskem vozičku. Žena ima sindrom kronične utrujenosti in je kronično depresivna. V seriji člankov »Upanje za invalidne« (8. junij 1999) je omenjeno, da je žalovanje normalen odziv na hudo izgubo. Tudi sliki v članku »Ko ne bo več nikakršne invalidnosti« sta mi pomagali, da mi je ozdravljenje najine invalidnosti v prihodnosti postalo bolj resnično.

C. W., Združene države

Ko sem bil star komaj štiri leta, sem imel nesrečo in ostal brez leve noge. Vaša serija člankov mi je pomagala spoprijeti se s pogostimi napadi depresije. Prosim, še naprej opravljajte svoje dobro delo bojevanja proti predsodkom.

A.J.T.P., Brazilija

Ljudje morajo vedeti, da imamo invalidni občutke in čustva kakor vsak drug ter da nas drugi lahko prizadenejo in to tudi naredijo. Ljudje včasih gledajo nate, kakor da si spaček, in izrečejo zbadljivo opazko ali pa se obnašajo, kakor da te sploh ni. Invalidni ljudje nismo ne neumni, ne leni, ne nebogljeni. Mnogi od nas lahko ob dani priložnosti kuhajo, čistijo, kupujejo, vzgajajo družino, imajo službo in celo upravljajo vozilo. Ena od stvari, ki mi pomaga vztrajati, je spoznavanje Jehova in njegovih ljubečih in blagih poti. Nisem še Jehovova priča, a upam, da bom v prihodnosti to postala.

A. G., Združene države

Vrednost v Božjih očeh Pogosto sem depresivna in se počutim brezvredno. Včasih mislim, da ne bi smela biti polnočasna oznanjevalka, ker imam občutek, da se ne naprezam dovolj. Po članku »Biblijsko gledišče: V Božjih očeh ste vredni!« (8. junij 1999) se počutim mnogo bolje. Pomagal mi je uvideti, da si Satan zelo prizadeva, da bi se tako počutili, samo da bi nas odvrnil od služenja Jehovu.

L. W., Kanada

Članek je bil zelo tolažilen. Doslej sem se počutila, kakor da Jehova ne posluša mojih molitev. Toda odkar sem prebrala vaš članek, bolj zaupam v Jehova in vase. Prosim, še naprej tiskajte take tolažilne članke.

R.V.T., Belgija

Po bolečih izkušnjah zaradi napak, ki so me oropale samospoštovanja, so mi ostale brazgotine. Danes mi odnos z Jehovom in spoznanje, da je njegova ljubezen večja, kot jo lahko človek razume, dajeta občutek sreče in varnosti.

V.S.C., Brazilija

Pravkar sem na avdiokaseti poslušal cel članek. Slep sem že kakih 44 let in tudi po tem, ko sem se kot kristjan krstil, si nikoli nisem mislil, da sem kaj dosti vreden. Ta članek me je močno ganil. Tako zelo sem hvaležen Bogu, da nas ne vidi takšne, kakršne se vidimo sami.

A. K., Italija

Mučijo me negativna čustva. Toda ko sem brala članek, sem se počutila, kakor da bi se Jehova nežno pogovarjal z mano. Zelo težko je spremeniti način razmišljanja, vendar si bom skušala zapomniti, kaj piše v članku: ‚Jehova je kakor ljubeč roditelj »blizu«, vedno je pazljiv, pozoren in pripravljen pomagati (Psalm 147:1, 3)‘.

K. F., Japonska