Očetje – zakaj izginjajo

»Ne spominjam se, da bi se mami in oči kdaj prepirala. Vse, kar vem, je to, da je bil oči tam, potem pa ga nekega dne kar naenkrat ni bilo več. Do današnjega dne ne vem, kje je. Vem, da do njega ne čutim ničesar.« (Bruce)

»Bila sem edini otrok na šoli, ki ni imel obeh roditeljev in ki ni živel v hiši. [. . .] Vedno sem čutila, kot da izstopam. Vedno sem se počutila zelo drugačno od vseh drugih moje starosti.« (Patricia)

KRIZA družin brez očeta ima svoje korenine v industrijski revoluciji. Ko so tovarniške službe začele vabiti moške z njihovih domov, je vpliv očetov v družini začel slabeti; matere so prevzemale večji delež pri vzgoji otrok. * Vendar pa je večina očetov ostala s svojimi družinami. Sredi 1960-ih pa je stopnja razvez v Združenih državah začela dramatično naraščati. Verske, ekonomske in socialne ovire razvezi so se začele krušiti. Samozvani strokovnjaki so trdili, da razveza ne le, da otrokom ne škoduje, temveč utegne biti zanje pravzaprav dobra. In pari, spodbujeni z njihovimi nasveti, so se v rekordnem številu odločali za razvezo. V knjigi Divided Families​—What Happens to Children When Parents Part, ki sta jo napisala Frank F. Furstenberg ml. in Andrew J. Cherlin, piše: »V Belgiji, Franciji in Švici se je stopnja [razveze] podvojila [od 1960-ih], medtem ko se je v Angliji, Kanadi in Nizozemski potrojila.«

Čeprav otroci po razvezi navadno ostanejo s svojo materjo, večina očetov, ki odidejo od doma, hoče ohraniti stik s svojimi otroki. Skupna dodelitev otroka je ena takšna priljubljena rešitev. Vendar pa večina razvezanih očetov ohranja presenetljivo malo stika s svojimi otroki. Neka raziskava je pokazala, da samo eden med šestimi otroki vidi svojega  razvezanega očeta vsak teden. Skoraj polovica vprašanih otrok svojega očeta ni videla celo leto!

Neuspeh skupne dodelitve

Da je lahko otrok dodeljen obema razvezanima roditeljema, je treba veliko sodelovanja in zaupanja – to pa sta lastnosti, ki ju primanjkuje. Raziskovalca Furstenberg in Cherlin povesta takole: »Glavni razlog, zakaj očetje pretrgajo stik s svojimi otroki, je ta, da nočejo imeti nobenega opravka s svojo bivšo ženo. In mnoge ženske privzamejo isto stališče do svojega bivšega moža.«

Res je, da mnogi razvezani očetje redno obiskujejo svoje otroke. Toda ker niso več zajeti v njihovo vsakodnevno življenje, se nekateri očetje, ko so z njimi, težko vedejo kot očetje. Mnogi se odločijo za vlogo tovariša pri igri in skoraj ves čas, ko so skupaj, porabijo za sprostitev ali nakupovanje. Štirinajstletna Ari opiše svoje tedenske obiske pri očetu z besedami: »Nobenega urnika, nobenega ‚Bodi doma do pol šestih‘. Je odprto. Je svobodno. In oče mi vedno kupuje darila.« (How It Feels When Parents Divorce, avtorice Jill Krementz)

Ljubeči oče bi moral ,znati dobre darove dajati otrokom svojim‘. (Matevž 7:11) Toda darila niso nadomestilo za potrebno vodstvo in discipliniranje. (Pregovori 3:12; 13:1) Ko kdo vlogo starša zamenja za vlogo tovariša pri igri ali obiskovalca, se odnos oče–otrok gotovo poslabša. Neka raziskava je sklenila: »Razveza lahko trajno pretrga odnos oče–otrok.« (Journal of Marriage and the Family, maj 1994)

Nekateri moški so prizadeti in jezni, ker so jih odtrgali od življenja njihovih otrok – ali pa morda samo hladno brezbrižni – zato svojo družino zapustijo, ne dajejo potrebne finančne podpore. * (1. Timoteju 5:8) »Nič pri mojem očetu mi ni všeč,« pravi neki zagrenjeni najstnik. »Ne zanima se za nas, ne podpira nas, nič ne naredi za nas, in mislim, da je to gnusno.«

Neporočeni roditelji

Rekordno število nezakonskih otrok je povzročilo največjo rast števila otrok brez očetov. »Okrog ena tretjina vseh rojstev v [Združenih državah] je sedaj zunaj zakona,« pravi knjiga Fatherless America. Vsako leto se 500.000 otrok rodi najstnikom, starim od 15 do 19 let, od teh jih je 78 odstotkov neporočenih. Najstniška nosečnost pa je svetovni problem. In programi, ki učijo o kontracepciji oziroma strogo zagovarjajo vzdržnost, niso skoraj nič spremenili spolnega vedenja najstnikov.

V knjigi Teenage Fathers, avtorja Bryana E. Robinsona, je pojasnjeno: »Nezakonska nosečnost ni več sramotna in ponižujoča, kot je  bila v 1960-ih, in to zaradi bolj svobodnih družbenih stališč do spolnosti in predzakonske nosečnosti. [. . .] Današnji mladi so stalno bombardirani s spolnostjo po reklamah, glasbi, filmih in televiziji. Ameriška javna občila pravijo mladostnikom, da je spolnost romantična, razburljiva in vznemirljiva, ne da bi kdaj pokazali resnične posledice spontanega in neodgovornega spolnega vedenja.«

Mnogi mladi se v blaženosti ne zavedajo posledic prepovedane spolnosti. Razmislite o nekaterih komentarjih, ki jih je slišal avtor Robinson: »‚Ni bila videti tak tip [da bi zanosila]‘, ‚Spolne odnose sva imela samo enkrat na teden‘ ali ‚Nisem vedela, da lahko zanosiš že prvič‘.« Seveda nekateri mladeniči še predobro vedo, da je lahko rezultat spolnih odnosov nosečnost. V knjigi Young Unwed Fathers piše: »Za vse preveč fantov [v mestnih središčih] je spolnost pomemben simbol krajevnega družbenega položaja; spolna osvojitev tako postane dosežek. Mnoga dekleta ponudijo spolnost kot darilo v svojem pričakovanju pozornosti nekega mladeniča.« V nekaterih mestnih središčih utegnejo fante, ki še niso očetje, celo označiti za »devičnike«!

Slika pa postane še slabša, če razmislite o rezultatih raziskave iz leta 1993, opravljene med šoloobveznimi materami v Kaliforniji. Izkazalo se je, da dve tretjini deklet ni zanosilo z najstniškimi fanti, temveč z moškimi, starimi nad 20 let! Pravzaprav nekatere raziskave kažejo, da so mnoge neporočene najstniške matere žrtve posilstva ali celo zlorabe. Takšno razširjeno izrabljanje kaže, kako bolna in pokvarjena je postala sodobna družba. (2. Timoteju 3:⁠13)

Zakaj mladeniči odidejo

Najstniški fantje, ki postanejo očetje, redko prevzamejo dolgoročno odgovornost za svoje potomstvo. Neki fant, čigar dekle je zanosilo, je dejal: »Enostavno sem ji rekel: ,Se vidiva. Čao.‘« Toda kot opozarja članek v Family Life Educator, »večina mladih očetov izraža močno željo, da bi imeli tesen odnos s svojimi otroki«. Glede na neko raziskavo o mladih neporočenih očetih jih je 70 odstotkov obiskalo svojega otroka enkrat na teden. »Vendar,« svari članek, »se število obiskov z odraščanjem otrok zmanjšuje.«

Neki 17-letni oče je takole povzel, zakaj je temu tako: »Če bi vedel, kako težko bo, ne bi nikoli dopustil, da bi se to zgodilo.« Malo mladih je dovolj čustveno zrelih ali izkušenih, da se lahko spoprimejo z zahtevami starševstva. Mnogi tudi nimajo izobrazbe niti delovnih veščin, potrebnih za preživljanje. Mnogi mladeniči raje preprosto odidejo od svojih otrok, kakor da bi se spoprijeli s ponižanjem ob neuspehu. »Moje življenje je prava zmešnjava,« priznava neki mladi oče. Drugi se pritožuje: »Komaj skrbim zase; ne vem, kaj bi storil, če bi moral paziti še [na sina].«

Kislo grozdje

V biblijskih časih so Judje imeli pregovor »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti«. (Ezekiel 18:2, SSP) Bog je rekel Judom, da ni treba, da je tako, da preteklih napak ni treba ponavljati v prihodnosti. (Ezekiel 18:3) Vseeno pa je videti, da danes milijone otrok okuša bridkost ‚kislega grozdja‘ svojih staršev – in plačujejo kazen za nezrelost, neodgovornost in zakonske napake svojih staršev. Raziskava je prav presenetljiva, ko pokaže, da so otroci, ki odraščajo brez očeta, izpostavljeni izredno veliko telesnim in čustvenim nevarnostim. (Glej okvir na strani 7.) Še posebej žalostno je dejstvo, da se zapuščina doma brez očeta pogosto prenaša iz generacije v generacijo – nepretrgan krog bolečine in bede.

Ali so družine brez očeta obsojene na neuspeh? Nikakor. Pravzaprav je dobra novica ta, da se krog družin brez očeta lahko pretrga. O tem kako, bo govoril naslednji članek.

[Podčrtni opombi]

 [Okvir na strani 7]

NEVARNOSTI ODRAŠČANJA BREZ OČETA

Odraščanje brez očeta pred otroka postavlja resne nevarnosti. Medtem ko utegne biti za nekatere boleče pregledati naslednje informacije, je to, da se zavedate nevarnosti, prvi korak pri preprečevanju ali vsaj zmanjšanju nevarnosti. Zavedajte se tudi tega, da se statistične raziskave nanašajo na skupine in ne na posameznike. Mnogi otroci odraščajo v domu brez očeta, ne da bi doživljali katerega koli od teh problemov. Kot bo pokazal naš zadnji članek, lahko posredovanje staršev in uporaba biblijskih načel zelo ublažita te potencialne težave. Razmislite o nekaterih mogočih nevarnostih, s katerimi se utegne srečati otrok brez očeta.

▪ Povečana nevarnost spolne zlorabe

Raziskave jasno kažejo, da so otroci brez očeta v večji nevarnosti pred spolno zlorabo. Neka raziskava je odkrila, da je od 52.000 primerov zlorabe otrok »72 odstotkov teh otrok živelo v domu brez enega ali obeh bioloških staršev«. Knjiga Fatherless America trdi: »Stopnjujoča se nevarnost spolne zlorabe v otroštvu v naši družbi izvira prvenstveno iz vse večje odsotnosti poročenih očetov in vse večje prisotnosti očimov, fantov in drugih moških, ki niso sorodniki oziroma so začasni.«

▪ Povečana nevarnost zgodnje spolne aktivnosti

Ker je v enoroditeljskem domu verjetno manj starševskega nadzorovanja, imajo mladi pogosto več možnosti za nemoralno vedenje. Dejavnik je lahko tudi manj starševskega vzgajanja. »Za dekleta, ki živijo brez očeta, je dvainpolkrat tolikšna verjetnost, da bodo zanosila,« pravi ameriško ministrstvo za zdravstvo in človekoljubne dejavnosti.

▪ Revščina

V sklepu neke raziskave, opravljene med črnskimi najstnicami v Južnoafriški republiki, je pisalo, da je revščina običajna posledica nezakonskega starševstva. »Pri približno polovici primerov,« pravita avtorja raziskave, »za najstnico ni verjetno, da se bo vrnila v šolo.« Mnoge neporočene matere končajo v svetu prostitucije in prekupčevanja z drogami. In morda stanje v zahodnih deželah ni veliko boljše. V Združenih državah »je [leta 1995] v revščini živelo 10 odstotkov otrok iz družin z obema roditeljema, iz družin mater samohranilk pa 50 odstotkov otrok«. (America’s Children: Key National Indicators of Well-Being 1997)

▪ Zanemarjanje

Nekateri samski starši so, ker so se prisiljeni sami prebijati skozi življenje, pre­plavljeni z odgovornostmi in ne morejo preživeti zadosti časa s svojimi otroki. Neka razvezana mati se spominja: »Čez dan sem delala, zvečer pa hodila v šolo, popolnoma sem se izčrpala. Res sem zanemarjala otroke.«

▪ Čustvena škoda

V nasprotju s trditvami nekaterih strokovnjakov, da si otroci po razvezi hitro opomorejo, so raziskovalci, na primer dr. Judith Wallerstein, odkrili, da razveza zada dolgotrajne čustvene rane. »Več kot tretjino mladih moških in žensk, v starosti med devetnajstim in devetin­dvajsetim letom, ima deset let po razvezi svojih staršev malo ali pa nič ambicij. Ženejo se skozi življenje brez določenih ciljev [. . .] in z občutkom nemoči.« (Second Chances, avtoric dr. Judith Wallerstein in Sandre Blakeslee) Pri mnogih otrocih razvezanih so opazili naslednje: majhno samospoštovanje, depresijo, prestopništvo in nenehno jezo.

V knjigi The Single-Parent Family piše: »Številne raziskave kažejo, da fantje, vzgojeni brez močnega moškega zgleda, v svojem življenju kažejo negotovost glede identitete svojega spola, majhno samospoštovanje in kasneje v življenju težko navežejo zaupen odnos. Problemi, ki se utegnejo razviti pri dekletih, ker živijo brez moškega zgleda, se navadno pokažejo šele v adolescenci ali kasneje, mednje sodi ta, da v odraslosti težko oblikujejo uspešen odnos moški–ženska.«