Pogled v svet

Odkrili še več mumij

»Arheologi v Egiptu so objavili, da so na velikem pokopališču v Zahodni puščavi odkrili najmanj 200 mumij; nekatere od njih so imele zlate maske,« je rečeno v prispevku za BBC. Pokopališče je blizu puščavske oaze in spada k mestu Bawiti, kakih 300 kilometrov jugozahodno od Kaira. Pri Egypt’s Middle East News Agency pravijo, da je lahko tam pokopanih več kot 10.000 mumij. Pokopališče so preimenovali v Dolino mumij. Desetkilometrsko pokopališče je iz obdobja izpred 2000 let, iz zgodnje grško-rimske dobe. Nekatere od doslej izkopanih mumij so bile ovite v laneno platno ali obložene z mavcem, številne pa so imele »na prsnem delu [zlate maske] veličastne vzorce staroegipčanskih bogov«, pravi direktor za antične umetnine Zahi Hawass.

Afriko mučijo kužne bolezni

Prizadevanje Svetovne zdravstvene organizacije, da bi do konca tega leta popolnoma zatrla otroško paralizo v Afriki, je spodletelo, poroča Cape Times. Zaradi vojne v Angoli je otroška paraliza v tej državi prešla v epidemijo. Po besedah Neila Camerona, direktorja za nadzor nad nalezljivimi boleznimi pri južnoafriškem ministrstvu za zdravstvo, lahko mine še nadaljnjih deset let, preden bodo v Angoli zatrli otroško paralizo. Poleg tega Angolini sosedi, Namibija in Demokratična republika Kongo, skušata obvladovati izbruhe Eboli podobne hemoragične mrzlice in črne kuge. Gobavost je še vedno problem v Etiopiji, Kongu, Mozambiku, Nigru in Nigeriji. Vse to, skupaj z dejstvom, da po večini celine divja malarija, povzroča resno zaskrbljenost, saj, kot pravi Cameron, »meje ne zadržujejo bolezni«.

»Najbistvenejša substanca za življenje«

»Voda je najbistvenejša substanca za življenje, saj je telo večinoma iz tekočine,« poroča časopis Toronto Star. »Celo 20-odstotna izguba vode iz telesa je lahko pogubna.« Voda nima le vloge uravnavanja naše telesne temperature, temveč »po krvnem obtoku in telesnih sistemih prenaša [tudi] hranilne snovi in odpadle produkte k organom in iz njih. Poleg tega deluje tudi kot mazivo za sklepe in debelo črevo ter tako preprečuje zapeko.« Povprečen odrasli človek potrebuje dva do tri litre vode na dan. Pitje kave, gaziranih pijač ali alkohola lahko pravzaprav poveča potrebo po čisti vodi, saj lahko prispeva k dehidraciji. Neka dietetičarka pravi, da nas na pitje vode ne bi smela spomniti šele žeja, saj smo do takrat, ko jo občutimo, že verjetno dehidrirani. V časopisu piše, da »bo en kozarec vode, ki ga podnevi spijemo na vsako uro, zadovoljil večino potrebe, ki jo imamo ljudje po vodi«.

Dremanje v službi

»Nekatera kanadska podjetja se začenjajo zavedati koristi dremanja v službi,« piše v časopisu Toronto Star. Delodajalci uvajajo »budilne okrevalne sobe« za delavce v nočni izmeni. »Sobe so zatemnjene, hladne, tihe in opremljene z budilkami, ležišči ali naslanjači,« piše v Staru. Toda »stari nazori so močno ukoreninjeni. Podjetja, ki imajo prostore za dremanje, tega ne razglašajo.« Mary Perugini, klinična zdravnica za spanje s Središča za motnje spanja v Kraljevi bolnišnici v Ottawi, pravi: »Delamo več ur, naš stresni prag je višji, pa še ga zvišujemo. Koristilo bi, če bi spanju lahko posvetili 20 minut dnevno. S tem bi vsekakor zvišali produktivnost (in) ohranjali nizek stresni prag.«

Nevarni ledeniki, ki se krčijo

Če se bo taljenje ledu še naprej tako nadaljevalo, bodo največje ledene površine na svetu zunaj polarnih področij izginile v 40 letih, poroča londonski The Sunday Telegraph. Zaradi zviševanja globalnih temperatur in relativno nizke zemljepisne širine Himalaje je ogroženih 15.000 ledenikov na tem področju. Ledenik Gangotri, ki je eden od virov reke Ganges, se je v zadnjih 50 letih skrčil po dolžini skoraj za tretjino. Syed Hasnain, znanstvenik, ki opazuje ledenike, opozarja, da se bodo, če se bo sedanja stopnja krčenja tako nadaljevala, »reke, kakršne so Ganges, Ind in Brahmaputra, ki dobivajo kakih 70 do 80 odstotkov vode iz staljenega snega in leda, posušile«. Prišlo bi do »ekološke katastrofe«,  opozarja. Medtem pa narašča nevarnost resnih poplav. Ko se ledeniki krčijo, nastajajo jezera, ki jih obdajajo krhke ledene, kamnite in peščene stene. Taljenje se nadaljuje, stene pa se lomijo in v dolino se sprostijo uničujoči navali vode.

Tobak ogroža otroke

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) meni, da je zaradi izpostavljenosti cigaretnemu dimu ogroženo zdravje 50-ih odstotkov otrok na svetu, poroča londonski časopis Guardian. Med tegobami, povezanimi s pasivnim kajenjem, so tudi astma in druge dihalne težave, sindrom nenadne smrti dojenčkov, bolezni srednjega ušesa in rak. Raziskava še kaže, da imajo otroci kadilcev težave z učenjem in več vedenjskih težav. Če oba starša kadita, imajo njuni otroci 70 odstotkov več možnosti za težave z zdravjem, in celo zaradi enega kadilca v družini je ta možnost 30-odstotna. SZO spodbuja tako k zdravstvenemu šolanju staršev, da bi jim pomagala uvideti, v kakšno nevarnost spravljajo s svojo navado družino, kakor tudi k prepovedi kajenja v šolah in na drugih mestih, kjer se pogosto zadržujejo otroci.

Sijajen uspeh turizma

Po napovedih Svetovne turistične organizacije (STO) »se bodo mednarodni prihodi turistov zvišali s sedanjih 625 milijonov letno na 1,6 milijarde leta 2020«, poroča The UNESCO Courier. Po pričakovanjih naj bi ti turisti porabili več kot dva bilijona ameriških dolarjev, »kar bo iz turizma naredilo vodilno svetovno industrijo«. Doslej je bila Evropa najbolj priljubljen cilj potovanja. Najbolj obiskana država je Francija, v katero je leta 1998 prišlo 70 milijonov obiskovalcev. Toda pričakujejo, da bo prvo mesto do leta 2020 zasedla Kitajska. Mednarodno potovanje pa kljub temu ostaja prednost nekaterih privilegirancev. Leta 1996 je čez mejo potovalo le 3,5 odstotka svetovne populacije. STO napoveduje, da bo do leta 2020 ta številka narasla na 7 odstotkov.

Tveganje mini počitnic?

Evropska potovalna industrija zadnje čase spodbuja k mini oziroma vikend počitnicam, češ da so hiter in lahek način sprostitve, proč od življenjskih pritiskov, vendar lahko take počitnice dejansko »naredijo več škode kakor koristi«, poroča londonski časopis Guardian. Kardiolog pri Svetovni zdravstveni organizaciji, dr. Walter Pasini, meni, da pakiranje, hitenje na letališče in sam polet, pa še spremembe temperature, hrane in časovnih pasov, prispevajo k izčrpanosti in možnim nevarnostim. Telo potrebuje nekaj dni za to, da se sprosti ter prilagodi drugačnemu podnebju in življenjskemu stilu, če pa tega ne dobi, občuti neugoden vpliv na krvni obtok in spanje. Raziskava dr. Pasinija »je odkrila, da so imeli tisti, ki so za nekaj dni pobegnili proč, 17% več verjetnosti, da doživijo srčni napad, in 12% več verjetnosti, da imajo prometno nesrečo, kakor tisti, ki so si vzeli teden ali več prosto«, je pisalo v časopisu. »Ne pravim, da so kratke počitnice že same po sebi nevarne, vendar bi morali biti ljudje oprezni in se primerno pripraviti,« je dejal dr. Pasini, navedli pa so ga v londonskem Daily Telegraphu. »Ljudje imajo zdaj vse krajše počitnice in tekajo naokoli, ker skušajo vse stisniti v nekaj dni, to pa ni dober način sprostitve. Pravzaprav je zelo stresen.«

Maščevanje klopotače

»Klopotače vas lahko pičijo še po smrti – in ta čudna oblika posmrtnega maščevanja je presenetljivo običajna,« poroča New Scientist. Od 34 bolnikov, ki so jih v ameriški zvezni državi Arizoni v 11-mesečnem obdobju zdravili zaradi ugriza klopotače, jih je 5 dejalo, da jih je kača napadla po tem, ko so jo ubili, pravita zdravnika, ki preučujeta ta fenomen. Neka žrtev je kačo ustrelila, ji odrezala glavo od ostalega telesa, počakala, dokler se kača ni nehala premikati, in nato pobrala glavo, ta pa jo je sunkovito ugriznila v obe roki. Predhodne raziskave so pokazale, da ločena klopotačina glava »skuša napasti pred njo gibajoče se predmete še eno uro po smrti«, piše v reviji. Herpetologi so prepričani, da je to »refleksno dejanje, ki ga sprožijo infrardeča čutila v ‚vdolbenem organu‘, strukturi, ki je med nosnico in očesom ter zazna telesno toploto«. Dr. Jeffrey Suchard opozarja, da je treba z obglavljeno klopotačo ravnati kakor z »zelo kratko kačo«. »Če se jo res morate dotakniti,« je dejal, »predlagam, da uporabite zelo dolgo palico.«