Vrzel med bogatimi in revnimi se veča

»V zadnjih petih desetletjih je v prid zmanjšanja svetovne revščine storjen večji napredek kakor v prejšnjih petih stoletjih,« piše v UNDP Today, publikaciji Programa Združenih narodov za razvoj. »V državah v razvoju se je od leta 1960 odstotek umrljivosti otrok razpolovil, nedohranjenost se je zmanjšala za eno tretjino, odstotek [vpisa] v šolo pa se je povečal za eno četrtino.« Toda isti vir priznava, da svetovna revščina kljub temu napredku »ostaja zelo razširjena«.

Še hujše, naraščajo nepravičnosti v družbah in med njimi. »V primerjavi z letom poprej,« pravi Catherine Bertini, izvršilna direktorica Svetovnega programa Združenih narodov za prehrano, »mnogo več ljudi na svetu trpi zaradi nedohranjenosti in lakote.« Pravzaprav danes kakih 840 milijonov ljudi v državah v razvoju živi v stalni lakoti, precej čez milijardo ljudem je nedostopna pitna voda in skoraj 1,5 milijarde ljudi životari z manj kot enim dolarjem na dan. Mary Robinson, visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice, opozarja na »pretečo nevarnost, da bi prišli do točke, kjer svet ni razdeljen na države v razvoju in razvite države, ampak na preveč razvite in nikoli razvite [države]«.

Kaj bi morala današnja svetovna družba šestih milijard ljudi narediti, da bi zmanjšala vrzel med bogatimi in revnimi? Manj kot bi človek mislil. Po izračunih Združenih narodov bi bilo treba za izboljšanje zdravstvenih razmer in čisto vodo po svetu odšteti dodatnih devet milijard ameriških dolarjev (1,50 dolarja na osebo) letno, dodatnih trinajst milijard ameriških dolarjev (kaka dva dolarja na osebo) letno pa bi potrebovali, da bi zagotovili osnovno zdravje in hrano za vsakogar na zemlji. To so sicer kar precejšnje vsote, a so videti neznatne v primerjavi s tem, kar svet porabi za druge službe. Za ilustracijo, v enem od preteklih let je svet porabil 435 milijard ameriških dolarjev (več kot 70 dolarjev na osebo) za oglaševanje in 780 milijard ameriških dolarjev (130 dolarjev na osebo) za vojaške zadeve. Jasno je, da manjšanje vrzeli med bogatimi in revnimi na svetu ni več v tem, da se najde dovolj sredstev, temveč v postavitvi pravih prednosti.