Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zanesljivo upanje

Zanesljivo upanje

Zanesljivo upanje

PRED skoraj 2000 leti so Jezusa, ki ga pogosto imenujejo največji človek, kar jih je kdaj živelo, po krivici obsodili na smrt. Ko je bil na mučilnem kolu, mu je zločinec, ki je bil na kolu ob njem, posmehljivo dejal: »Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!«

Drugi zločinec, ki so ga tudi obsodili na smrt, pa je tega človeka pograjal: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen? In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega.« Nato se je obrnil k Jezusu in ga prosil: »Spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.«

Jezus je odgovoril: »Resnično ti pravim danes, boš z menoj v raju.« (Lukež 23:39–42, 43NW)

Jezus je imel pred sabo čudovito upanje. Apostol Pavel je omenil učinek tega upanja na Jezusa z besedami: »Ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto.« (Hebrejcem 12:⁠2)

Med to »veselje«, ki ga je čakalo, je sodilo ponovno živeti z Očetom v nebesih in nazadnje služiti kot Vladar Božjega kraljestva. Še več, imel bo tudi veselje, da v nebesih izreče dobrodošlico svojim preizkušenim in zaupanja vrednim sledilcem, ki bodo vladali z njim kot kralji nad zemljo. (Janez 14:2, 3; Filipljanom 2:7–11; Razodetje 20:5, 6) Kaj je torej Jezus mislil s tem, ko je skesanemu zločincu obljubil, da bo v raju?

Kakšno je upanje za zločinca?

Ta človek ni ustrezal temu, da bi vladal skupaj z Jezusom v nebesih. Ni med tistimi, za katere je Jezus rekel: »Vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih. In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil.« (Lukež 22:28, 29) Vendar pa je Jezus obljubil, da bo zločinec z njim v raju. Kako bo ta obljuba izpolnjena?

Prvega moškega in prvo žensko, Adama in Evo, je Bog Jehova postavil v raj, v vrt ugodja, imenovan Eden. (1. Mojzesova 2:8, 15) Vrt Eden je bil na zemlji in Bog je nameraval, da bi bila vsa zemlja raj. Vendar pa Adam in Eva nista ubogala Boga, zato sta bila izgnana iz svojega lepega doma. (1. Mojzesova 3:23, 24) Toda Jezus je razodel, da bo raj obnovljen in da bo obsegal vso zemljo.

Ko je apostol Peter vprašal Jezusa, kakšno nagrado bodo dobili on in njegovi soapostoli, ker mu sledijo, je Jezus obljubil: »Vi, ki ste šli za menoj, [boste] ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, [. . .] sedli tudi vi na dvanajst prestolov.« (Matevž 19:27, 28, poudarili mi.) Pomenljivo je, da se v Lukeževem poročilu o tem pogovoru namesto »ob prerojenju sveta« kot Jezusove besede navaja »v prihodnjem svetu [stvarnosti, NW]«. (Lukež 18:28–30)

Ko bo torej Jezus Kristus v nebesih sedel na svoj prestol slave skupaj s tistimi, ki bodo vladali z njim, bo ustanovil pravično novo stvarnost. (2. Timoteju 2:11, 12; Razodetje 5:10; 14:1, 3) S Kristusovo nebeško vlado bo Božji prvotni namen, da cela zemlja postane raj, izpolnjen!

Jezus bo med to kraljestveno vlado izpolnil svojo obljubo kriminalcu, ki je umrl ob njem. Obudil ga bo in ta človek bo postal Jezusov zemeljski podložnik. Potem bo imel ta zločinec priložnost, da izpolnjuje Božje zahteve in živi večno pod vlado Kraljestva. Prav gotovo se lahko veselimo biblijskega obeta večnega življenje v raju na zemlji!

Življenje ima lahko pomen

Zamislite si, kakšen pomen lahko takšno sijajno upanje da našemu življenju. Pomaga nam razum zaščititi pred strašnimi posledicami negativnega razmišljanja. To upanje je apostol Pavel povezal z nujno potrebnim delom duhovne bojne opreme. Rekel je, da si moramo nadeti »upanje zveličanja« kot »čelado«. (1. Tesaloničanom 5:8; Psalm 37:29; Razodetje 21:3, 4)

To upanje življenje ohranja. V prihajajočem raju bodo osamljenost nadomestile solze sreče, ko bo ljubljenim umrlim življenje vrnjeno po »Bogu, ki obuja mrtve«. (2. Korinčanom 1:9) Nato bo razočaranje ob fizični šibkosti, bolečini in negibnosti pozabljeno, saj bo »hromec skakal kakor jelen«. Človekovo ,meso bo bohotnejše nego otročje‘ in »povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje«. (Izaija 35:6; Job 33:⁠25)

Takrat, ko »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!«, bo obup zaradi dolgotrajne bolezni samo še pojemajoč spomin. (Izaija 33:24) Praznina kronične depresije se bo preobrnila v »večno veselje«. (Izaija 35:10) Brezup zaradi diagnoze smrtne bolezni bo izginil skupaj s samo smrtjo, človekovo starodavno sovražnico. (1. Korinčanom 15:⁠26)

[Slike na straneh 8, 9]

Imejte čudovito upanje na Božji novi svet stalno v mislih