Atene – slavna preteklost in izzivalna prihodnost

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ GRČIJE

LETALO dela še zadnji obrat pred pristajanjem na atenskem mednarodnem letališču. Po dveh letih se vračam v kraj, ki mi je dve desetletji pomenil dom. Iz zgodovinskih knjig vem, da je mesto pod nami za mnoge kraj, kjer so ustanovili demokracijo.

Na tleh ugotovim, da je slavno in pogumno glavno mesto Grčije poleg zgodovine, umetnosti in spomenikov prepolno odločnega in optimističnega prebivalstva. Zavem se tudi, da njegovi prijazni in nasmejani meščani pridno delajo, da bi njihovo mesto uspelo, to pa predvsem zato, ker se pripravlja na gostovanje olimpijskih iger leta 2004.

Slavna preteklost

Začetki Aten segajo v 20. stoletje pred Kristusom, ime pa je mesto dobilo po grški boginji Ateni. Tu lahko še vedno hodite po ulicah, po katerih je hodil Sokrat, se sprehodite po šoli, kjer je učil Aristotel, oziroma uživate v globoko preiskujoči tragediji ali komediji na istih odrih, na katerih sta Sofokles in Aristofan režirala svoje igre.

Atene so bile ena prvih grških mestnih držav in so uživale najveličastnejše dni, svojo zlato dobo, v petem stoletju pr. n. š. V tem obdobju so imele demokratične Atene glavno vlogo pri grških zmagah nad Perzijo in so postale izobraževalno in umetniško središče Grčije. Približno takrat so bili postavljeni tudi številni njeni slavni arhitekturni spomeniki, najbolj znan je veličastni Partenon.

Atenci so sicer ušli perzijskemu jarmu, a jih je kasneje s silnimi napadi porazil dolgoletni in bliže prebivajoči sovražnik – Šparta. V naslednjih stoletjih so bile Atene podjarmljeno mesto, ki so mu po vrsti vladali Makedonija, Rim, bizantinski cesarji iz Konstantinopla, frankovski vojvode v križarskih vojnah in Turki. Ko so Grki leta 1829 postali neodvisni, so Atene oslabele, tako da so bile  le malo provincialno mesto z nekaj tisoč prebivalci.

Sodobna dejstva

Atene od leta 1834, ko so postale glavno mesto Grčije, naglo rastejo. Zdaj se po atiški ravnini razprostirajo na kakih 450 kvadratnih kilometrih površine. Mesto steguje svoje »prste« daleč ob pobočjih gora Parnesa, Pendelikóna in Himetusa, v njem pa prebiva več kot štiri milijone in pol ljudi, skoraj 45 odstotkov grške populacije. Atene so bile zgrajene večinoma brez načrtov ali predpisov. Po neki oceni je bila več kot tretjina stanovanj zgrajenih nezakonito in danes le mali del Aten ni prekrit z betonom.

V večini sodobnih atenskih sosesk je škatlasta betonska arhitektura. Zdi se, da mesto čepi na soncu, tu ali tam stoji kak steber iz davnine, zaprašeno pa je s sivim industrijskim in avtomobilskim prahom.

Atene imajo, podobno kakor druga sodobna velemesta, težave s smogom. Oblak smoga, ki mu domačini pravijo nefos, nastane nekaj metrov nad gozdom televizijskih anten. Smog tako hitro razžira stare spomenike, da so arheologi nekoč razmišljali o postavitvi steklenega zvona nad Akropolo. Opozorila glede onesnaževanja so običajna. Ko se smog zaradi vremenskih razmer ujame med gore, ki obdajajo Atene, je lahko nefos smrtonosen za ljudi. Ob takih dneh se s privatnimi avtomobili ne sme v mestno središče, tovarne ustavijo porabo goriva, starejšim se svetuje, naj ostanejo doma, Atenčane pa prosijo, naj svoje avtomobile pustijo doma.

Ob vikendih meščani masovno zapuščajo mesto. »Skočite v avto,« pravi Vassilis, tipičen  Atenčan, medtem ko v eni od kavarn jé medeno sladko, z orehi posuto baklavo in pije grenko kavo. »V samo nekaj urah boste ali na gorah ali pri morju.« S to pripombo je mišljeno, da lahko skočiš v avto in se nato za nekaj ur postaviš v kolono, preden prideš iz mesta na deželo.

Čiščenje in urejanje

Toda Atene zase pravijo, da so mesto, ki glede čiščenja misli resno, in za to imajo prepričljiv dokaz. Velik del mestnega trgovskega središča je na primer zaprt za promet. Preden so nakupovalne ulice zaprli, so bile ene prometno najbolj natrpanih. Avtomobili so se premikali s hitrostjo lagodne hoje, povprečno pet kilometrov na uro. Zdaj so dolge kolone prevoznih sredstev nadomestila drevesa v posodah, običajno ozadje zvokov ob menjavanju hitrosti in cviljenje motornih koles pa ptičje pesmi. Mesto celo kljubuje tradicionalnemu sredozemskemu načinu življenja, saj se delavce prosi, naj ne odhajajo domov na siesto oziroma počitek po obedu – ta navada namreč pomeni dve dodatni uri prometne gneče.

V pisarni Nikosa Jatrakosa, namestnika atenskega župana, je čutiti zadržan optimizem. Ko sem mu omenil, da sem potreboval dve utrujajoči uri, da sem prišel do njegove pisarne, je sočutno prikimal. »Toda ne pozabite,« je brž poudaril, »pred nami so olimpijske igre 2004. Poverili so nam preureditev mesta in to bomo tudi storili.« Konstantinos Bakouris, glavni organizator iger, pravi: »Igre moramo dobro [predstaviti]. Toda mi gledamo naprej, vodi nas dan potem. [. . .] Stvari moramo narediti tako, da bodo trajne.«

Dejstvo, da bodo Atene gostovale olimpijske igre leta 2004, je sprožilo val dejavnosti in razvoja, kakršnih doslej še ni bilo. Stroji povsod kopljejo tla, da bi izboljšali infrastrukturo in zgradili ceste ter prizorišča iger. Novo, 18-kilometrsko podaljšanje sistema podzemne železnice je že skoraj gotovo. Če bo šlo vse po načrtu, bo marca leta 2001 na novem mednarodnem atenskem letališču, ki se ga drži vzdevek najsodobnejše letališče v Evropi, pristalo prvo letalo.

Poleg tega bo do leta 2001 nared vsega skupaj 72 kilometrov novih avtocest. Tako  bo promet speljan zunaj središča Aten, kar pa bo spodbudilo k rabi javnih prevoznih sredstev. Upajo, da bodo s tem zmanjšali število avtomobilov v mestnem središču za več kot 250.000 na dan in zmanjšali onesnaževanje zraka za 35 odstotkov. Nov program biološkega čiščenja odplak širšega atenskega področja obljublja, da se bo izboljšalo obalno okolje v bližini glavnega mesta. Prizadevajo si za tem, da bi v nekaj letih Atene spremenili v novo mesto, z izboljšanim prevoznim sistemom, več zelenimi površinami in čistejšim okoljem.

Staroatenska četrt

Atene bodo za mnoge, kljub novim poslovnim stolpnicam, prenovljenim širokim ulicam in vodnjakom, trgovinami s stilskimi oblačili in živahnemu uličnemu življenju, vedno ostale vas, prej spontana kakor disciplinirana, bolj razdrobljena kakor urejena. Vaško stran Aten lahko najdemo v tistih delih mesta, kjer imajo hiše še vedno opečnate strehe in balkone z železno ograjo ter lončke z geranijami.

Da bi našel te Atene, obiščem Plako, najstarejšo mestno sosesko blizu severnih vzpetin Akropole. Tam pridem do prepletenih ozkih vijugastih navkrebrnih cest, povešenih hiš, trgovin z vinom, klateških mačk in psov, tavern ter ročnih vozičkov – ciz. Področje ohranja bučen, karnevalski karakter preteklosti, ki privablja turiste. Na pločnikih so postavljene mize, ki imajo včasih po kako nogo prekratko, skupaj s prenizkimi stoli. Natakarji skušajo z odprtimi jedilniki pritegniti goste.

 Brnenje motornih koles preglašuje glasbo lajnarjev. Pred trgovinami s spominki visijo cele vrste sveže ustrojenih usnjenih denarnic. Vojske marmornih šahovskih figur, narejenih po podobah grških bogov, stojijo v pripravljenosti na boj, lutke uprizarjajo ljudske plese, keramični mlini na veter se obračajo. Očitno se ta kotiček mesta silovito upira kakršnim koli poskusom modernizacije.

Atene ponoči – prizori in zvoki

Ogled Aten bi bil resnično nepopoln, če ne bi skusili kulturnega bogastva mesta. Odločil sem se, da greva danes zvečer z ženo na simfonijo v obnovljen rimski Herodov amfiteater, ki je na južnem pobočju Akropole. Pešpot do gledališča je tiha, rahlo osvetljena pod temnimi obrisi borovcev. Skozi drevesa je v daljavi videti osupljiva osvetljena pročelja okrastih kamnov. Karte, ki sva jih kupila, so za gornjo vrsto, tako da se povzpneva po marmornih stopnicah in nato vstopiva v amfiteater skozi rimska vrata.

Vzameva si minutko, da užijeva ta trenutek – črno žametasto nebo, skoraj polna luna za pramenom oblakov cirusov ter reflektorske luči, ki notranjost strme polovice stožca spremenijo v lesketajoče se prizorišče. Na stotine ljudi, ki so v prostranosti tega gledališča, v katerem je lahko 5000 sedišč, videti majhni in oddaljeni, se giblje med koncentričnimi vrstami belega marmorja, da bi našli svoj sedež. Kamnita sedišča so še vedno segreta od sonca. Ti isti kamni že tisočletja spremljajo odmeve gledaliških iger, glasbe, smeha in ploskanja.

Ne smemo pa spregledati tudi številnih mestnih muzejev. Med njimi je najpomembnejši Narodni arheološki muzej z impresivnim in celotnim pregledom grške umetnosti skozi stoletja. Med muzeji, ki si jih je vredno ogledati, sta še Muzej kikladijske umetnosti in Bizantinski muzej. Od leta 1991 so v Mégaronski atenski koncertni dvorani, veličastni marmorni izjemno akustični zgradbi, vse leto operne in baletne predstave ter koncerti klasične glasbe. Seveda pa lahko v mnogih tradicionalnih tavernah uživate v grški ljudski glasbi.

Dobrodošli ste!

Sodobne Atene s slavno preteklostjo se spoprijemajo s pritiski izzivalne prihodnosti. Toda meščani se učijo prilagajati, kolikor se le lahko, z dobrim humorjem, duhovitostjo in filotimo – dobesedno, ljubeznijo do samospoštovanja. Za večino turistov ostajajo Atene privlačno in kulturno bogato mesto.

[Zemljevid na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Atene

[Slika na strani 14]

Partenon, antični poganski tempelj, je bil cerkev in mošeja

[Slika na strani 15]

V Atenah živi več kot štiri milijone in pol ljudi

[Slika na strani 16]

Taverna v Plaki, najstarejši soseski v Atenah

[Vir slike]

M. Burgess/H. Armstrong Roberts

[Slika na strani 17]

Za nekatere trgovine s spominki so značilni balkoni

[Vir slike]

H. Sutton/H. Armstrong Roberts