Noe – hodil je z Bogom – kako je bila narejena videokaseta

»KO ZJUTRAJ vstane, že govori o njej. Gleda jo tri- ali štirikrat na dan in še zvečer, preden leže v posteljo.« O čem govori ta mati iz Kalifornije? O svojem dveletnem sinu in njegovi ljubezni do videokasete Noah —He Walked With God (Noe – hodil je z Bogom). * Takole pristavi: »Ko se zunaj igra, s svojim kladivom v roki govori o gradnji življenje rešujoče barke.«

Druga mati je pisala: »Moram se vam resnično zahvaliti za ves trud, čas in ljubezen, ki ste jih vložili v videokaseto Noe. Imam triletnega sina, ki si jo je pravzaprav vso zapomnil, tudi zvočne efekte! To je njegova priljubljena videokaseta in želi jo gledati vsak dan, dvakrat ali trikrat na dan.«

Neka deklica, Danielle, je napisala: »Rada jo imam in želim posnemati Noeta. Upam, da delate še kakšne videokasete za otroke.«

Seveda je za izdelavo biblijskih videokaset potreben čas. Zakaj?

Kako je bila narejena videokaseta Noe?

Že dolgo prej, preden so posneli kakršno koli sekvenco oziroma narisali sliko, je scenarist na temelju biblijske pripovedi naredil osnutek zgodbe. Iz tega je navsezadnje nastala snemalna predloga, nato pa še scenarij. Snemalna predloga je serija malih, na grobo narisanih risb, ki umetnikom pomagajo določiti sekvenco in oblikovati zgodbo. O tem, kako bi lahko ilustrirali Noetovo zgodovino, v katerih delih bi uporabili igralce, kateri pa bi bili najboljše predstavljeni s slikami, se je pogovarjalo mnogo ljudi, tudi umetniki. Uprizorjene sekvence pomagajo v otrokovih mislih ustvariti resničnost pripovedi. Prikazujejo, da Biblija govori o resničnih ljudeh, ki so pred tisočletji služili Jehovu. Kaj je bil naslednji korak v produkciji?

Izbira igralske zasedbe za Noeta in njegovo družino. Oblikovali so oblačila zanje in se odločali o barvnih shemah za vsak prizor. Vse to je bilo treba, ker umetniki niso mogli narisati in pobarvati Noeta, njegove žene, sinov in snah, dokler niso vedeli, kakšni so videti igralci v kostumih. Slike so se morale skladati z zaigranimi prizori. Toda kje bi te prizore posneli?

Izbrali so Dansko, saj je imel podružnični urad Watch Tower Society v tej državi izurjene postavljalce kulis in dovolj razpoložljivega tovarniškega prostora za prizore, ki jih je bilo treba posneti v zaprtem prostoru. Filmska ekipa iz Avdio/video službenega oddelka Watchtowerjevega izobraževalnega središča v Pattersonu v New Yorku se je odpravila na snemanje, pri katerem je sodelovalo tudi dansko osebje. Zgodba je posneta v obliki pripovedovanja. Tako jo je bilo mnogo laže izdelati v drugih jezikih, ker ni težavnega koraka snemanja, to je vnašanja sinhroniziranega prevoda dvogovora. Toda kako so bila pripravljena zahtevna umetniška dela?

Umetnost in posebna kamera

Umetniki so pripravili na stotine akvarelnih slik, temelječih na snemalni predlogi, ki jo je pripravila ustvarjalna ekipa. Slike niso bile nujno kvadratne ali pravokotne. Včasih so bile ukrivljene ali ovalne, odvisno pač od tega, pod kakšnim kotom naj bi bile posnete. Nobena slika ni bila večja od 56 krat 76 centimetrov, večina pa je bila velikosti komaj 28 krat 38 centimetrov.

Da bi posneli slike, so potrebovali posebno kamero z nadzorom gibanja. Tridimenzionalni učinek so dobili tako, da so slike postavili v treh plasteh – v ospredju, sredini in ozadju. Tako so lahko posneli  pogled skozi drevesa, slonove noge ali kar koli drugega, da bi učinkovalo globinsko. Kamero je nadzoroval računalnik in lahko so jo obračali nad prizorom ali jo približali, da bi ustvarili poseben efekt. To lahko dá vtis gibanja, čeprav se je v resnici premikala le kamera.

Watch Tower Society nima strokovnega znanja ali pripomočkov, da bi naredil pravo risanko, zato je bil pristop z mešanimi sredstvi, uprizorjenimi sekvencami in s slikami, razumen kompromis. Otroci v starostni skupini od 3 do 12 let, ki jim je bila ta videokaseta namenjena, uživajo v tej metodi. Videokaseta jasno opozori na marsikaj, kar se lahko naučimo iz Noetovega zgleda. Poleg tega uokvirjen kviz na njeni ovojnici pomaga staršem, da z otroki ponovijo glavne točke zgodbe.

Druge posebne učinke, na primer vse močnejši naliv ob potopu, so dosegli z računalniško tehniko. Ni težko videti, da je bilo v produkcijo videokasete Noe vloženega veliko časa in ustvarjalnega truda.

Biblijska pripoved se ne spreminja, zato videokaseta Noe – hodil je z Bogom nikoli ne bo zastarala in lahko pomaga učiti vsako novo generacijo mladih. Otroci in starši so napisali na stotine zahvalnih pisem in nas prosili za več videokaset. Neka žena je napisala: »Stara sem 50 let in že zdavnaj sem vzgojila otroke. Toda menim, da je za današnje starše, ki imajo majhne otroke, videoknjižnica z biblijskimi zgodbami neprecenljiv pripomoček.«

[Podčrtna opomba]

 [Shema/slika na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kamera z nadzorom gibanja snema med premikanjem, pri čemer umetnine oživijo

[Slike na straneh 22, 23]

Produkcija se je začela s snemalno predlogo

[Slika na strani 23]

Večino uprizorjenih sekvenc so posneli na Danskem

[Slike na straneh 24, 25]

 Umetniki so narisali in pobarvali 230 ločenih prizorov

[Slika na strani 25]

Videokaseto so dokončali z računalniškim montiranjem, posebnimi efekti, pripovedovanjem, glasbo in zvokom