»Pajčevinasta čipka« – očarljivo paragvajsko ročno delo

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ PARAGVAJA

ASUNCIÓN, PARAGVAJ. Kovčke so nama raztovorili, tako da imava nekaj minut za kratek razgled. Žena me nenadoma potegne k zidni razstavi. »Ali ni krasen!« vzklikne, ko pokaže na čudovit čipkast namizni prt z zelo zapletenim vzorcem. Takoj začne razmišljati, kako so ga naredili.

Pajčevinasta čipka izvira iz Arabije. V knjigi Paraguay, Touristic and General Information piše, da »so je odnesli na Kanarske otoke in v Španijo, med 17. in 18. stoletjem pa so jo prenesli v Paragvaj in tam tako imenovano sončno čipko iz Tenerifa preimenovali v paragvajsko čipko oziroma nanduti«. V Paragvaju so čipkarji tej nežni čipki dodali svoje poteze in v vzorec vnesli značilnosti krajevnih rastlin in živali. Čipke si sicer niso izmislili Paragvajci, so jo pa obogatili z novimi zankami. Mnogi domačini so se začeli preživljati z izdelovanjem čipk.

Kako izdelujejo to zapleteno čipko, ki spominja na pajčevino? Da bi dobila odgovor, naju je vodnik peljal 30 kilometrov vzhodno od Asuncióna, v mestece Itauguá. Povedal nama je, da na tem področju izdelajo veliko paragvajskih pajčevinastih čipk. In res, v trgovinah ob glavni ulici je razstavljenih mnogo tkanih izdelkov.

Lastnica ene od trgovin nas je toplo pozdravila in nam pokazala nekaj privlačnih izdelkov. Pojasnila je: »Ročno izdelana čipka je razvrščena po načinu izdelave. Pajčevinasta čipka je šivana čipka. Večina paragvajskih čipkarjev si svoje vzorce zapomni, drugi pa jih delajo na predlogah. Vsi uporabljajo kos bombažnega blaga v lesenem okvirju ter z iglo in nitko izdelujejo čipko. Te spretnosti se naučijo od svojih mater, ko so še mlajši, potem pa o tem poučijo svoje otroke.«

Pajki križevci potrebujejo za spletanje mreže le dve ali tri ure. »Namizni prt, ki bo prekrival mizo za osem ljudi, z grobo nitjo izdelujejo dva do tri mesece. Za enak prt s fino nitjo potrebujejo od šest do osem mesecev,« je dejala naša gostiteljica. »Finejša ko je nit, lepši je rezultat.«

V rokah drži bel čipkast prtiček in pojasnjuje: »Ima sredinski vzorec cveta z drevesa gvajave. Niti se mora med izdelovanjem šteti. Ta vzorec je najtežji. S fino nitko potrebuješ zanj dva tedna. Prvotni čipkarji so uporabljali le fino nit in celotna čipka je bila zelo draga. Zato so mnogi začeli uporabljati grobo nit, da bi izdelke naredili hitreje in ceneje.«

Razstavljeni so bili pisani in beli prtiči pogrinjki, namizni prti, prtički, podstavki in druge stvari za gospodinjstvo. Ko sva vprašala za oblačila, je naša gostiteljica brž pokazala značilno oblačilo, ki pripada njeni hčerki in na katerega je bila očitno zelo ponosna – čudovito mavričasto nabrano obleko. V drugih trgovinah smo našli nekaj dobro narejenih razglednic s fino čipko. Nič čudnega, da imajo pajčevinasto čipko za najbolj znamenito paragvajsko ročno delo.

 [Slika čez celo 18. stran]