Pogled v svet

Eksotično meso naprodaj

Kljub mednarodnim zakonom, po katerih je v Evropi prepovedano trgovanje in hranjenje z netopirjevim mesom, ga v britanskih trgovinah in restavracijah nezakonito prodajajo. »Resnično zaskrbljujoče je, da se pobija zaščitene netopirske vrste in se jih neopaženo uvaža, da ne govorimo o tem, kako nevarno za zdravje je jesti nepregledano meso,« pravi Richard Barnwell iz Svetovnega sklada za naravo. Ponekod v Afriki so bili veliki netopirji dolgo pomemben vir hrane, v Maleziji in Indoneziji pa se je število nekaterih najredkejših vrst velikih netopirjev občutno zmanjšalo zaradi trgovine z njihovim mesom. Tudi na Sejšelih je netopir s curryjem luksuz. Londonski The Sunday Times pa poroča, da netopirji »niso edine ogrožene živali, po katerih povprašujejo v Evropi«. Restavracije v Bruslju, glavnem mestu Belgije, strežejo s šimpanzjim mesom.

Ali ste nemirni?

Približno 15 odstotkov celotne populacije ima kako živčno posebnost, piše v kanadskem časopisu Globe and Mail. Raziskovalci pravijo, da nekateri kažejo nemir z »ovijanjem las okoli prsta, teptanjem z nogo, stresanjem z nogo, pokanjem z nohti na prstih in temu podobno«. Zakaj so ljudje nemirni? Peggy Richter, psihiatrinja v Torontskem središču za odvisnost in duševno zdravje, je prepričana, da taki ritualni gibi dajejo občutek tolažbe. Po drugi strani pa klinični psiholog Paul Kelly pravi, da je za nemir kriva napetost in da je to samodejni, podzavestni odziv, ki se pojavi spontano in vam lajša stresno okoliščino. Izvedenci pravijo, da »se lahko z nadomestitveno terapijo, to je z osredinjanjem na drug predmet, ko opazite, da ste nemirni, naučite prekiniti to navado in jo sčasoma popolnoma odpraviti«, piše v Globu.

Odvisni od kole?

Mehičani letno popijejo povprečno 160 litrov kola pijač na osebo, poroča Mexican Association of Studies for Consumer Defense. Vsako leto se za kola pijače porabi več denarja kakor za deset najosnovnejših jedi skupaj. Nekateri pravijo, da je velika poraba teh brezalkoholnih pijač eden osnovnih vzrokov za nedohranjenost v Mehiki. Nekatere koline sestavine lahko ovirajo vsrkavanje kalcija in železa v telo. Med težavami, za katere prav tako menijo, da so povezane z uživanjem kole, so tudi večja verjetnost ledvičnih kamnov, zobne gnilobe, debelosti in povišanega krvnega pritiska, pa tudi nespečnost, želodčne razjede in občutek strahu. ‚Nekoč smo bili »koruzni ljudje«,‘ piše v Consumer’s Guide Magazine, ‚zdaj pa bi lahko rekli, da smo »kola« ljudje.‘

»Pravična vojna«?

»Vojna v Jugoslaviji je izzvala v cerkvah resnične razkole, ki temeljijo na razlaganju tradicionalne predstave o ‚pravični vojni‘,« piše v francoskem časopisu Le Monde. Zamisel o pravični vojni (jus ad bellum) izvira še od Avguština, ki je živel v petem stoletju. Po poročanju Le Monda med »moralno« opravičljive razloge za tako vojno, kakor jih je kasneje oblikoval katoliški filozof Tomaž Akvinski, spadajo tile: mora biti »pravičen vzrok«, vojna naj bi bila »zadnje sredstvo«, tisti, ki se spušča vanjo, mora imeti »zakonito avtoriteto« in »uporaba orožja ne [bi smela] voditi k večji škodi in neredu kakor težave, ki naj bi se jih odstranilo«. Nadaljnji razlog, ki so ga dodali v 17. stoletju, je »možnost uspeha«. Večina cerkva zdaj zavrača zamisel »svete vojne«, a še naprej razpravljajo o tem, kaj pomeni »pravična vojna«.

Brazilska spolno dejavna mladina

V Braziliji »ima 33% deklet in 64% fantov prvi spolni odnos med 14. in 19. letom starosti,« poroča O Estado de S. Paulo. Poleg tega se je samo v desetih letih število brazilskih deklet, starih od 15 do 19 let, ki začnejo s spolno dejavnostjo pred poroko, podvojilo. Demografinja Elizabeth Ferraz pravi, da je »očitna sprememba stališča do spolnosti«. Neka druga raziskava na primer kaže, da ima 18 odstotkov brazilskih mladostnikov že vsaj enega otroka ali pa ga zdaj pričakuje.

 Kako varna je vaša bolnišnica?

»V irski bolnišnici imajo bolniki več kot eno desetino možnosti, da se nalezejo kake okužbe,« poroča The Irish Times. V bolnišnici dobljeno infekcijo (BDI), kot ji pravijo, je treba dodatno zdraviti in pacient mora ostati dlje časa v bolnišnici. Povprečno lahko samo enkraten pojav BDI stane 2200 USD na bolnika in zahteva dodatnih 11 dni bolnišničnega zdravljenja, če gre za infekcijo krvnega obtoka. Še posebej težavne so »superbakterijske« infekcije, ki so »vse bolj odporne na široko vrsto antibiotikov«, piše v časopisu. Najbolj dovzetni za BDI so »starejši, zelo mladi, tisti, ki v bolnišnici preživijo dolga obdobja, [in] tisti s kronično boleznijo, na primer težavami s srcem ali kroničnim bronhitisom«.

Po ocenah več genov

Raziskovalci so pred nedavnim ponovno ocenili število genov v vsaki človeški celici, in sicer naj bi jih bilo 140.000, poroča The New York Times. Po prejšnjih ocenah naj bi imel človek od 50.000 do 100.000 genov. To pomeni, da je človeški organizem precej bolj zapleten, kot se je mislilo prej. Geni dajejo telesnim celicam navodila, naj postavijo aminokisline v pravo zaporedje, da nastanejo beljakovine. Ta močno navzgor popravljena številka »kaže, koliko se še moramo naučiti o programiranju humane genetike«, piše v časopisu.

Spremenjen pogled na pekel

Katoliška cerkev je stoletja učila, da je pekel kraj, kjer se duše hudobnih ljudi večno mučijo. Očitno se je to spremenilo. Pekel »ni kazen, ki bi prišla od zunaj, od Boga«, pravi papež Janez Pavel II., »temveč je stanje, za katerega poskrbijo ljudje, še ko so živi«. Tako poroča L’Osservatore Romano. »Pekel ni kraj,« pravi papež, »temveč položaj tistih, ki se svobodno in dokončno ločijo od Boga, vira vsega življenja in radosti.« Dodaja, da »večna poguba« ni Božje delo, temveč »se bitje samo odvrne od [Božje] ljubezni«.

Hoja za zdravje

Poleg tega, da vam hoja pomaga zmanjšati telesno težo in vas osvobodi stresa, vam pomaga znižati »krvni pritisk in tveganje, da bi doživeli srčni infarkt«, piše v torontskem The Globe and Mail. Da bi ostali zdravi, morate temu posvetiti čas. Koliko? »V Canada’s Physical Activity Guide to Healthy Active Living piše, da morate, če hodite zmerno, temu posvetiti vsega skupaj 60 minut dnevno – vsaj po 10 minut naenkrat.« Zdravi lahko ostanete tudi, če vsak dan 30 do 60 minut hitro hodite ali kolesarite oziroma 20 do 30 minut tečete. V Globu priporočajo lahko obutev, ki diha in ima upogljiv podplat, dobre vložke, oblazinjeno notranjost in dovolj prostora za prste na nogi.

Zgodnje opozorilo

»Svetu morda grozi desetletje ‚superkatastrof‘,« poroča World Press Review, naslanja pa se na članek iz londonskega Financial Timesa. Mednarodna federacija združenj Rdečega križa z navajanjem takih naravnih katastrof, kot so cikloni in potresi, opozarja, da so velike populacije nezaščitene pred katastrofami. »Od 50 najhitreje rastočih mest po svetu jih je 40 na potresnih območjih, polovica svetovne populacije pa živi na obalnih področjih, kjer so izpostavljeni dvigovanju morske gladine,« piše v reviji. Drugi zlovešči znak je ta, da se je, medtem ko je vse več katastrof, pri mnogih narodih zmanjšalo vladno investiranje v pomoč ob nujnih primerih.

Dolga noč

»Veličastna tema.« Tako je norveški polarni raziskovalec Fridtjof Nansen opisal »mörketid« oziroma obdobje, ko v severni Norveški sonce sploh ne vzide. Dva meseca je nekaj ur opoldne vidno le sivordeče somračno žarenje. Toda vsi se ne veselijo tega temačnega obdobja. V časopisu Ibbenbürener Volkszeitung piše, da 21,2 odstotka Norvežanov, ki živijo znotraj polarnega kroga, trpi zaradi zimske depresije. Vzrok za to je lahko pomanjkanje melatonina, hormona, ki ga proizvajajo možgani. Edino zdravilo je luč. Migetavo svitanje, v mesečini lesketajoči se sneg in prijetna svetloba posejanih vasi pa privabljajo na polarni krog vse več turistov.