Kaj je El Niño?
Kaj je El Niño?
Ko je običajno suha reka Apurímac blizu Lima v Peruju odplavila s seboj pravzaprav vse, kar je Carmen imela, je ta tožila: »Veliko nas je takšnih, tako veliko. Nisem edina.« Dlje proti severu so hudi nalivi začasno spremenili del obalne puščave Sechura v drugo največje jezero v Peruju, veliko kakih 5000 kvadratnih kilometrov. Drugod po zemeljski obli so rekordne poplave, močni cikloni in hude suše privedle do lakote, kug, uničujočih požarov in škode na pridelkih, lastnini in okolju. Kaj je povzročilo vse to? Mnogi za to krivijo El Niño, ki se je pojavil v tropskem oziroma ekvatorialnem Tihem oceanu proti koncu leta 1997 in je trajal kakih osem mesecev.
Kaj natanko pa je El Niño? Kako se razvije? Zakaj so njegovi učinki tako daljnosežni? Ali se da njegov naslednji pojav natančno predvideti, da bi bilo tako morda manj človeških žrtev in izgube lastnine?
Začne se s segrevanjem morja
»Če smo natančni, je El Niño le topel tok vode, ki se pojavi ob Peruju na vsaki dve pa tja do sedem let,« piše v reviji Newsweek. Več kot sto let so mornarji ob perujski obali zaznavali tako segrevanje. Ti topli tokovi običajno prispejo okoli božiča, zato so jih poimenovali El Niño, kar v španščini pomeni dojenček Jezus.
Segrevanje morja blizu perujske obale pomeni več dežja na kopnem. Zaradi dežja potem puščave zacvetijo in živina uspeva. Ob hudih nalivih so na tem področju tudi poplave. Poleg tega topla gornja plast morske vode preprečuje, da bi se dvignila spodnja, s hrano bogatejša in hladnejša voda. Zato se mnoga morska bitja in celo nekatere ptice selijo za hrano. Učinke El Niña je kasneje čutiti še drugod, daleč od perujske obale. *
Rodi se iz vetra in vode
Kaj povzroča to nenavadno dvigovanje temperature oceana blizu perujske obale? Da bi to razumeli, razmislite najprej o velikanskem krožnem zavoju, ki mu pravijo Walkerjevo kroženje in je v ozračju med vzhodnim in zahodnim tropskim Tihim oceanom. * Ko sonce segreje vrhnjo plast morja na zahodu, blizu Indonezije in Avstralije, se v ozračje dvigne vroč in vlažen zrak, pri čemer se blizu vodne površine ustvari nizek zračni pritisk. Dvigajoči zrak se ohlaja in sprošča vlago, tako da na tem področju pada dež. Veter iz višjih plasti ozračja nato ta suhi zrak rine proti vzhodu. Pri potovanju proti vzhodu se ta ohlaja in postaja težji ter se začne spuščati, dokler ne pride do Peruja in Ekvadorja. Zaradi tega nastane blizu oceanske površine visok zračni pritisk. V nižjih nadmorskih višinah pa zračni tokovi, ki jim pravijo pasatni vetrovi, pihajo nazaj proti zahodu, proti Indoneziji, s čimer zaključujejo zavoj.
Kako pasatni vetrovi vplivajo na temperaturo površja tropskega Tihega oceana? »Ti vetrovi običajno delujejo kakor vetriči nad jezercem,« piše v Newsweeku, »in potisnejo toplo vodo v zahodni Tihi ocean, tako da je površina morja tam kar za 60 centimetrov višja in 8 stopinj Celzija toplejša, kot je na primer v Ekvadorju.« V vzhodnem Tihem oceanu se s hrano bogata hladnejša voda s spodnjega dela dvigne, pri čemer se razbohoti morski živelj. Tako je temperatura površine morja v normalnih oziroma neelniñevskih letih hladnejša na vzhodu kakor na zahodu.
Kakšne spremembe v ozračju pa povzroča El Niño? »Znanstveniki še vedno ne razumejo,« piše v National Geographicu, »zakaj vsakih nekaj let pasatni vetrovi upadejo ali celo izginejo.« Ko ti vetrovi popustijo, topla voda, ki se je nakopičila blizu Indonezije, butne nazaj proti vzhodu, pri čemer se dvigne temperatura površine morja v Peruju in drugih krajih na vzhodu. To gibanje pa potem vpliva na zračni sistem. »Segrevanje vzhodnega tropskega Tihega oceana slabi Walkerjevo kroženje in povzroča, da se vrtinčasti pas močnega dežja premika proti vzhodu, od zahodnega v osrednji in vzhodni tropski Tihi ocean,« piše v nekem viru. Tako to potem vpliva na vremenske sisteme celotnega ekvatorialnega Tihega oceana.
Kakor kamen v potoku
El Niño lahko vpliva tudi na podnebne sisteme, ki so zelo oddaljeni od vodnih tokov tropskega Tihega oceana. Kako? Tako, da uporabi svojega zastopnika, krožeči zrak. Daleč segajoče učinke krajevne motnje v kroženju zraka si lahko predstavljamo s kamnom sredi potoka, zaradi katerega voda valovi po celem potoku. Gosti deževni oblaki, ki se dvigujejo nad vodo toplega tropskega oceana, so kakor kamena ovira v zraku, ki vpliva na vremenske sisteme tisoče kilometrov vstran.
Na višjih zemljepisnih širinah se El Niño ojača in izrine hitro se premikajoče tokove vetra proti vzhodu, ki jim pravijo viharni vetrovi. Ti usmerjajo tok večine nevihtnih sistemov na teh zemljepisnih širinah. Ojačanje in spreminjanje smeri viharnih vetrov lahko tudi okrepi ali ublaži sezonske vremenske razmere. Elniñeve zime so na primer na splošno milejše od običajnih v delih severnih Združenih državah, medtem ko so bolj vlažne in hladnejše v nekaterih južnih državah.
Kako predvidljiv?
Učinke posameznih neviht je mogoče predvideti le nekaj dni vnaprej. Ali enako velja za poskuse napovedovanja El Niña? Ne. Napovedovanje El Niña izhaja iz večmesečnega opazovanja nenormalnih podnebnih razmer na obsežnih področjih, ne pa iz kratkoročnih vremenskih pojavov. In klimatologi so pri njegovem napovedovanju precej uspešni.
El Niño 1997–98 so na primer napovedali maja leta 1997, kakih šest mesecev pred njegovim pojavom. Zdaj je po tropskem Tihem oceanu zasidranih 70 boj, ki na površini merijo vetrove, temperaturo oceana pa merijo tja do globine 500 metrov. Ko te podatke vnesejo v računalniške podnebne modele, nastane vremenska napoved.
Zgodnja opozorila pred El Niñem lahko res pomagajo ljudem, da se pripravijo na pričakovane spremembe. Od leta 1983 na primer napovedi El Niña v Peruju spodbujajo mnoge kmetovalce k temu, da gojijo živino in sejejo poljščine primerno vremenskim razmeram, ribiči pa enkrat lovijo ribe, drugič rake, ki prihajajo s toplejšo vodo. Da, natančno napovedovanje lahko skupaj z vnaprejšnjo pripravo zmanjša človeški in gospodarski davek El Niña.
Znanstveno raziskovanje procesov, ki upravljajo zemljino podnebje, priča o točnosti navdihnjenih besed, ki jih je zapisal Salomon, kralj staroveškega Izraela, pred kakimi 3000 leti. Napisal je: »Veter piha proti jugu in se obrača proti severu, obrača se, obrača in piha, veter se vedno znova obrača.« (Propovednik 1:6, SSP) Sodobni človek se je iz preučevanja tokov vetra in morskih tokov veliko naučil o vremenskih sistemih. Okoristimo se tega znanja, tako da smo pozorni na svarila glede takih pojavov, kot je El Niño.
[Podčrtni opombi]
^ odst. 6 V nasprotju pa je La Niña (po špansko »deklica«) periodično ohlajanje temperatur vode ob zahodni obali Južne Amerike. Tudi La Niña daljnosežno učinkuje na vreme.
^ odst. 8 Zavoj se imenuje po siru Gilbertu Walkerju, britanskem znanstveniku, ki je v 1920-ih letih preučeval ta proces.
[Okvir na strani 27]
ELNIÑEVA POT UNIČEVANJA
■ 1525: Prvi zgodovinski zapisi pojava El Niña v Peruju.
■ 1789–93: El Niño je bil odgovoren za več kot 600.000 mrtvih v Indiji. Povzročil je tudi hudo lakoto v južni Afriki.
■ 1982–83: Takrat je umrlo več kot 2000 ljudi ter je bilo za več kot 13 milijard ameriških dolarjev škode na lastnini, večinoma na tropskih področjih.
■ 1990–95: Pojavil se je trikrat zapored, kar je bila ena najdaljših sploh kdaj zapisanih epizod El Niña.
■ 1997–98: Kljub prvim zelo uspešnim krajevnim napovedim Elniñevih poplav in suš e umrlo kakih 2100 ljudi, škoda, ki jo je po vsem svetu povzročil, pa je znašala tja do 33 milijard ameriških dolarjev.
[Diagram/zemljevid na straneh 24, 25]
(Lega besedila – glej publikacijo)
NORMALNO
Sistem Walkerjevega kroženja
Močni pasatni vetrovi
Topla oceanska voda
Hladna oceanska voda
EL NIÑO
Premikanje viharnih vetrov
Šibki pasatni vetrovi
Topla voda gre proti vzhodu
Toplejše ali bolj suho kakor običajno
Hladnejše ali bolj vlažno kakor običajno
[Diagram/slike na strani 26]
(Lega besedila – glej publikacijo)
EL NIÑO
Rdeče barve na gornji obli predstavljajo temperature vode, ki so mnogo toplejše od normalnih
NORMALNO
Topla voda se kopiči v zahodnem Tihem oceanu, zaradi česar se lahko na vzhodu dvigne s hrano bogata hladnejša voda
EL NIÑO
Zaradi šibkih pasatnih vetrov se topla voda obrne proti vzhodu in tako prepreči dvig hladnejše vode na površje
[Slike na straneh 24, 25]
PERU
poplavljena puščava Sechura
MEHIKA
orkan Linda
KALIFORNIJA
drsenje blata
[Viri slike]
Slike na straneh 24–25, od leve proti desni: Fotografía por Beatrice Velarde; Image produced by Laboratory for Atmospheres, NASA Goddard Space Flight Center; FEMA photo by Dave Gatley