Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako je s pirsingom?

Kako je s pirsingom?

Mladi vprašujejo:

Kako je s pirsingom?

‚Ko sem prvič videla ljudi s prebodenimi ustnicami in drugimi deli telesa, sem si mislila: »Uau! To pa je nekaj posebnega.«‘ (Lisa)

LISA ni edina. Vse več mladih ima na različnih delih telesa, celo na obrveh, jeziku, ustnicah ter popku pripete uhane in žebljičke. Temu se reče prebadanje telesa oziroma pirsing. *

Šestnajstletna Heather se zelo želi pridružiti večini. Prepričana je, da bo z uhanom v popku videti »špica«. Devetnajstletni Joe pa se že baha z zlato, uteži podobno palčko v jeziku. Drugo dekle se je odločilo, da si prebode obrv, ker je želelo nekaj, »kar bije v oči« in bi »ljudi šokiralo«.

Zamisel o pritrjevanju nakita na telo ni nova. Že v biblijskih časih je bogaboječa žena Rebeka nosila nosni obroček. (1. Mojzesova 24:22, 47SSP) Ko so Izraelci prišli iz Egipta, so nosili uhane. (2. Mojzesova 32:2) Ni pa znano, ali so si ušesa ali nosove tudi prebadali. Zvestim sužnjem so prebodli uho kot znamenje zvestovdanosti gospodarjem. (2. Mojzesova 21:6) Prebadanje je bilo pomembno tudi v drugih staroveških kulturah. Pri Aztekih in Majih je prebadanje jezika spadalo k spiritualnosti. V Afriki in med južnoameriškimi Indijanci je še vedno zelo razširjeno prebadanje ustnic. Prebadanje nosu z okrasnimi predmeti je običajno med Melanezijci ter prebivalci Indije in Pakistana.

Do pred samo nekaj leti so si na Zahodu na splošno prebadale ušesno mečico samo ženske. Zdaj pa najstniki in mlajši odrasli obeh spolov nosijo nakit prav na vsakem delu telesa, kamor ga je mogoče pritrditi.

Zakaj si dajo prebosti telo

Mnogi si dajo prebosti telo zato, ker se jim to zdi moderno, je »in«. Drugim se zdi, da bodo tako poudarili svojo zunanjost. Zagotovo so k tej modni muhi, telesnemu nakitu, prispevali vrhunski manekeni, športne zvezde in priljubljeni glasbeniki. Poleg tega pa je videti, da nekateri mladi s prebadanjem želijo izraziti neodvisnost, iščejo samostojnost, tako izražajo svojo drugačnost. Kolumnist John Leo opaža: »Očitno je velik motiv za vnovično prebadanje želja po tem, da bi dražili starše in šokirali srednji razred.« Videti je, da to potrebo po izražanju samega sebe ženejo nezadovoljstvo, nesoglasje, kljubovanje in upor.

Med tistimi, ki si dajo prebosti telo, so celo taki, ki s tem zadovoljujejo močne psihične ali čustvene potrebe. Nekateri mladi na primer menijo, da si bodo tako dvignili samospoštovanje. Nekatere žrtve zlorabe v otroštvu v tem vidijo način, kako nadzorovati svoje telo.

Zdravstveno tveganje

Toda ali je takšno prebadanje telesa varno? Mnogi zdravniki pravijo, da vso ni. Zagotovo je tvegano, če si to narediš sam. Pa tudi če se prebadanja loti tako imenovan strokovnjak za prebadanje, postopek morda ni brez tveganja. Mnogim primanjkuje dodatnega šolanja, saj se svoje obrti naučijo od prijateljev, iz revij ali z videokaset. Tako morda ne uporabljajo higienskih tehnik oziroma celo ne razumejo, kako tvegano je prebadanje. Poleg tega so mnogi taki strokovnjaki pomanjkljivo seznanjeni z anatomijo. To pa ni zanemarljiv problem, saj lahko prebod na napačnem mestu povzroči izdatno krvavenje. Če se zadene živec, lahko to povzroči trajno škodo.

Drugo resno tveganje je okužba. Z nesterilno opremo se lahko prenašajo smrtne bolezni, kot so hepatitis, aids, tuberkuloza in tetanus. Celo pri sterilnih tehnikah je nega po postopku še vedno zelo pomembna. Preboden popek na primer dražijo oblačila, ker se stalno drgnejo ob njega. Tako se lahko celi tudi do devet mesecev.

Zdravniki pravijo, da je prebadanje nosnega ali ušesnega hrustanca bolj nevarno od prebadanja ušesne mečice. Bilten Ameriške akademije za plastiko obraza in rekonstrukcijsko kirurgijo pojasnjuje: »Še posebej skrb zbujajoče so mnoge luknje okoli vrha uhlja, saj lahko zaradi resnih okužb pride do izgube celotnega gornjega kraka ušesa. Tvegani so tudi nosni žebljički – okužba na tem področju se lahko razširi na bližnje žile in se prenese na možgane.« Bilten sklene: »Idealno bi bilo, da bi se [prebadanje] omejilo na področje ušesne mečice.«

Še eno tveganje so grda brazgotina in alergične reakcije na nakit. Če se obročki na zelo občutljivih delih, na primer na prsih, zataknejo za oblačilo ali jih to iztrga, se prebodena mesta zlahka ranijo. Brazgotinsko tkivo, ki nastane v dojki dekleta, lahko zapre mlečne kanale, in če se dekle ne zdravi, morda kasneje težko doji otroka ali pa ga sploh ne more.

Ameriško zobozdravstveno združenje je prebadanje ust pred nedavnim označilo za zdravju nevarno. Dodatna tveganja pri prebadanju ustnega področja so še zadušitev z nakitom, ki zaide v sapnik, otrplost in izguba okusa na jeziku, dolgotrajno krvavenje, odkrušeni ali zlomljeni zobje, povečano izločanje sline, nenadzorovano slinjenje, poškodbe dlesni, oviranje pri govoru ter težave pri dihanju, žvečenju in požiranju. Ko si je mladenka Kendra dala prebosti jezik, ji je »zatekel kakor balon«. Zadeva se je še poslabšala, ker je tisti, ki ji je prebodel jezik, uporabil žebljiček za brado, s katerim ji ni prebodel le jezika, temveč ji je raztrgal tudi tkivo pod njim. Skoraj bi se zgodilo, da ne bi več mogla govoriti.

Bog je svoje ljudstvo, Izraelce, učil spoštovati telo in se ogibati samopohabljenja. (3. Mojzesova 19:28; 21:5; 5. Mojzesova 14:1) Današnji kristjani sicer niso pod mojzesovsko postavo, a so še vedno spodbujeni, naj s svojim telesom ravnajo spoštljivo. (Rimljanom 12:1) Ali se potemtakem ni razumno ogibati nepotrebnega zdravstvenega tveganja? Toda poleg zdravja so še drugi dejavniki, ki bi jih moral pretehtati.

Kakšno sporočilo posreduje?

V Bibliji ni nobenih določnih zapovedi glede prebadanja telesa. Toda spodbujeni smo, naj se lepšamo s »skromnostjo in zdravim razumom«. (1. Timoteju 2:9NW) Na enem delu sveta je nekaj sicer lahko skromno, resnično pomembno pa je, kako se na to gleda v okolju, v katerem živiš. Prebadanje ušesne mečice pri ženskah je lahko na enem delu sveta sprejemljivo, v drugi državi oziroma kulturi pa se s tem morda nekatere žali.

Prebadanje telesa in uhani pri moških so med slavnimi ljudmi sicer priljubljeni, vendar pa tega na Zahodu na splošno še vedno ne sprejemajo. Eden od razlogov je morda v tem, da je bilo to dolgo znamenje zapornikov, motorističnih tolp, punkovcev in članov homoseksualnih sadomazohističnih skupin. Mnogi prebadanje telesa povezujejo s skrenitvijo in uporom. Številnim to deluje šokantno in odvratno. Mlada kristjanka Ashley pravi: »Fant v mojem razredu si je pravkar dal prebosti nos. Misli, da je to kul. Meni pa se zdi ogabno!«

Ne preseneča torej, da ima neka znana ameriška trgovina pravilo, da imajo lahko uslužbenci, ki so v neposrednem stiku s strankami, le po en uhan v ušesu, ves drug viden nakit, ki bi bil pritrjen na telo, pa je prepovedan. »Ne morete predvideti, kako se utegnejo odzvati ljudje,« pojasnjuje predstavnica neke družbe. Tudi poklicni svetovalci podobno svetujejo moškim študentom na kolidžu, naj takrat, ko se gredo prijavit za službo, ne nosijo »uhanov ali drugega na telo pripetega nakita; ženske naj ne nosijo [. . .] nosnih obročkov«.

Mladi kristjani bi morali toliko bolj skrbeti za to, da na druge napravijo dober vtis, tudi ko so v službi oznanjevanja. Ne želijo ‚nikomur v ničemer dajati spotike, da se njihovi službi nič ne očita‘. (2. Korinčanom 6:3, 4) Ne glede na to, kakšno je morda tvoje osebno stališče do prebadanja telesa, s svojo zunanjostjo neogibno daješ vtis o svoji drži in življenjskem stilu. Kakšen vtis pa želiš dajati?

Konec koncev se moraš ti, in seveda tvoja starša, odločiti, kaj boš glede tega ukrenil. »Ne dovolite, da vas svet okoli vas stisne v svoj kalup,« je zdrav biblijski nasvet. (Rimljanom 12:2, Phillips) Navsezadnje si ti tisti, ki boš moral živeti s posledicami.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 S tem ne mislimo na spodobno prebadanje, ki je običajno v mnogih deželah in sprejeto v tamkajšnjih kulturah. Tu govorimo o danes priljubljenih skrajnostnih navadah. (Glej Stražni stolp, 15. maj 1974, strani 318–19, v angleščini.)

[Slike na strani 12]

Prebadanje telesa je med mladimi izredno priljubljeno