Ko je ljubezen slepa

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

ZAMISLITE si, da si iščete nevesto, vi pa ste zelo kratkovidni in primerna mladenka se odpravi od doma le v temi. V tako neprijetnem položaju je samec malega nočnega pavlinčka. Toda ta elegantna žuželka ima določene lastnosti, ki ji olajšajo velikanski izziv.

Poletne mesece naš bodoči snubec preživi kot debela gosenica, ki požre vso hrano, kar jo lahko najde. Tako ima ta bleščeča vešča, ko se naslednjo pomlad razvije iz bube, dovolj veliko zalogo hrane do konca svojega kratkega življenja.

Težave s hrano ima mali nočni pavlinček rešene, zato se lahko osredini na nalogo iskanja samičke. Vseeno pa bi bilo v mesečini to iskanje, če ne bi imel uporabne priprave, ki jo nosi s sabo, tako težavno kakor iskanje igle v kopici sena.

Iz drobne glave vešče zrasteta nežni praproti podobni tipalki. Ta majcena poganjka sta prav lahko najbolj zapleteni pripravi za odkrivanje vonja na zemlji. Poleg tega sta tipalki tako natančno naravnani, da odkrijeta neznatne sledi feromona, oziroma »dišave«, ki ga ljubeznivo oddaja samica vešče.

Samice so morda le redke, toda njihov močni feromon deluje kakor vohalni svetilnik. Tipalki veščinega samca sta tako občutljivi, da lahko z njima zazna samico, ki je oddaljena skoraj 11 kilometrov. Vse ovire so končno premagane in samec vešče le sreča ustrezno dekle. V žuželčjem svetu si ljubezen lahko privošči biti slepa – vsaj v tem primeru.

V Božjem stvarstvu je obilo takih očarljivih podrobnosti in izredne oblikovanosti! Psalmist je napisal: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa.« (Psalm 104:24)

[Navedba vira slike na strani 10]

© A. R. Pittaway