Pogled v svet

Izumrtje evropskih rjavih medvedov?

Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) pravijo, da so rjavi medvedi v zahodni Evropi ogroženi. Zdaj je le še šest malih populacij teh živali. »Najbolj nezaščitene populacije rjavih medvedov so v Franciji, Španiji in Italiji. Tamkajšnji naravovarstveniki opozarjajo, da tem medvedom grozi izginotje, če se jim ne bodo pridružili medvedje od drugod,« piše v londonskem The Daily Telegraphu. »V Italiji so v južnih Alpah le štirje medvedi,« dodajajo v časopisu. V Grčiji je divji lov jeznih kmetov in čebelarjev, ker jim medvedi uničujejo živino ali čebelnjake, resen problem. Ravno nasprotno pa je v delih vzhodne Evrope, od koder poročajo o jačanju medvedjih populacij. Romunski strogi zaščitni ukrepi in programi za naseljevanje medvedov omogočajo tem populacijam razvoj in porast. In v Rusiji, kjer je ta žival zaščitena, živi kakih 36.000 medvedov. »Nujno je treba hitro ukrepati, da bi rešili zadnje medvede v zahodni Evropi,« pravi Callum Rankine iz WWF-jeve kampanje za evropske mesojede. »Brez takojšnjega posredovanja bodo ti medvedi izumrli.«

Draga dobrodelnost

Kadar je kriza, milijonom ljudi koristijo podarjena zdravila. Toda nedavna anketa Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odkriva, da so podarjena zdravila pogosto nezadostno označena ali pa imajo omejen rok uporabe. Zdravila so sicer poslana z najboljšimi nameni, a mnoga »ne zadovoljijo najnujnejših resničnih zdravstvenih potreb, in ko so v državi, obremenijo že tako preobremenjene razdeljevalne sisteme, pa še težko jih je odstraniti«, pravi uradnik SZO, dr. Jonathan Quick. Več ko polovica Bosni podarjenih zdravil je bilo neprimernih. V Armenijo in Mostar v Bosni in Hercegovini je bilo treba poslati posebne sežigalne peči, da bi odstranili neustrezna zdravila. Menijo, da bi cena prevoza 1000 ton neprimernih zdravil iz Hrvaške na primerno odstranitev kam drugam stala med dvema in štirimi milijoni ameriških dolarjev.

Zvok za vabo

Večina rastlin privablja opraševalce z barvo ali vonjem, tropska Mucuna holtoni pa to doseže z odbojem zvoka, poroča nemška revija Das Tier. To vzpenjalko obiščejo netopirji, ki si podobo okolice oblikujejo s tem, da oddajajo ultrazvočne signale. Znanstveniki z Erlangenske univerze so odkrili, da nektar te rastline deluje kakor »akustično mačje oko«, tako da te ultrazvočne signale odbije neposredno nazaj k netopirjem. »Tako netopirji laže najdejo cvetove rastline,« piše v reviji.

Nevarne gobe

»V vzhodni Evropi in severni Italiji, kjer je nabiranje gob tradicija, vsako leto umre oziroma se zastrupi precejšnje število ljudi,« poroča londonski The Times. Priprava divjih gob v kuhi je postala priljubljena, zato izvedenci opozarjajo na nevarnost zaužitja katere koli od kakih 250 strupenih vrst, ki rastejo na britanskem podeželju. Zelena in koničasta mušnica sta za človeka skoraj gotovo smrtno nevarni. Da bi se nabiralci gob zavarovali, se jih spodbuja, naj se pridružijo skupinam, ki jih vodijo strokovni iskalci gob. »Ni preprostih pravil, po katerih bi določili, ali je [goba] neškodljiva ali škodljiva, zato je neumno iti nabirat gobe samostojno, brez izvedenca,« opozarja starejši član Britanske mikološke družbe.

Gospodarske posledice aidsa

V Afriki aids ni le zdravstvena tragedija, temveč naglo postaja gospodarska katastrofa, poroča Le Monde. Kakih 23 milijonov ljudi je hiv pozitivnih in vsako leto jih zaradi tega virusa umre 2 milijona, tako da »bo epidemija aidsa kmalu izničila koristi razvoja v Afriki«. Afriške družbe se bojujejo s porastom odsotnosti z dela ali pa umrlih zaradi te bolezni. Neka državna železniška družba je ob več kot 10 odstotkov svojega osebja. V nekem drugem velikem podjetju je 3400 od 11.500 delavcev hiv pozitivnih. Poljedelstvo propada, saj kmetje umirajo zaradi aidsa. Poleg tega upada šolanje  in narašča nepismenost, ker družine nimajo ne denarja ne časa poslati otroke v šolo, pa tudi na stotine učiteljev je umrlo zaradi aidsa.

Astronomi prosili za tišino

Radioastronomi, ki poslušajo signale, iz katerih ugotavljajo rojstvo prvih galaksij in zvezd, so vse bolj razočarani zaradi »izumov sodobne civilizacije«, poroča International Herald Tribune. Televizijske postaje, radijski oddajniki, komunikacijski sateliti in mobilni telefoni dušijo hrup iz vesoljskega ozadja, ki ga skušajo slišati ti znanstveniki. Za nadaljevanje svoje raziskave iščejo miren kraj, »kjer bi bile vse oblike radijskega oddajanja prepovedane«. Tam nameravajo na stotinah kilometrih zgraditi celo vrsto krožniku podobnih radijskih anten, ki bi bile »100-krat močnejše od priprav, ki jih uporabljajo danes«. Znanstveniki upajo, da jim bo kopica informacij pomagala odgovoriti na vprašanja glede nastanka časa, vesolja in materije.

Eksplozija ptičje populacije v Meksiku

Nihče ne more nadzorovati vse večje ptičje populacije v Meksiku. V časopisu Reforma so poročali, da na področju tega velemesta zdaj živi kakih 1,335.000 golobov. Te ptice najraje počivajo na spomenikih in kipih. Izvedenci za nadzor ptic poročajo, da »si ptice, ki so se prilagodile glavnemu mestu, delijo dnevna potovanja na tri faze«, piše v časopisu. »Izberejo si kraj za prenočitev, drugega za iskanje hrane in tretjega za brezdelje, toda [vsak kraj] označijo s svojimi iztrebki.« Povzročajo tudi številne bolezni, od alergij do bakterijskih, glivičnih in virusnih okužb. Mednarodno združenje za ekološko zaščito in mirno premestitev urbanih golobov »predlaga nov zakon, s katerim bi prepovedali hranjenje teh ptic na javnih mestih«. Poleg tega pa predlagajo tudi »kaznovanje vsakogar, kdor ptice ubija v smislu nadzornega ukrepa«.

‚Smrtni objem‘

»Objemanje enega najstarejših in največjih dreves na svetu vodi to rastlino v smrt,« poroča The Australian. Drevo kavri, ki stoji severno od Aucklanda v Novi Zelandiji, si vsako leto ogleda na tisoče turistov, ki obredno sklenejo roke okoli njegovega obsežnega debla, pri čemer teptajo korenine. »Drevo je visoko več kot 50 metrov, a ni eno najvišjih na svetu,« piše v časopisu. »Toda po prostornini lesa je med največjimi.« Pravijo mu »gozdni starec« in je uradno star 2000 let, toda obstaja prepričanje, da je star še enkrat toliko. Preživel je vsa ta leta naravnih katastrof, golazni in groženj, da ga bodo posekali, zdaj pa je morda v objemu smrti. Neki naravovarstveni uradnik pravi: »Verjetno umira, ne vemo pa, ali se ta proces da obrniti ali ne.«

Dojenje nadzoruje težo?

Raziskovalci pravijo, da so odkrili še eno korist dojenja: morda pomaga preprečiti, da bi se otrok razvil v pretežkega človeka. Nemška revija Focus poroča, da je skupina raziskovalcev z Münhenske univerze stehtala 9357 otrok, starih pet do šest let, in raziskala, kako so vsakega od njih hranili še kot dojenčka. Rezultati so pokazali, da je bilo za otroke, ki so jih matere dojile tri do pet mesecev, 35 odstotkov manj možnosti, da bodo ob vstopu v šolo pretežki, od tistih, ki se jih ni nikoli dojilo. Pravzaprav dlje, ko se je dojenčka dojilo, manj je verjetnosti, da bo pretežak. Neki raziskovalec ta koristni učinek pripisuje sestavinam materinega mleka, ki pomagajo pri presnovi.

Koliko vode potrebujejo otroci?

Otroci med enim in štirimi leti starosti pogosto premalo pijejo. To je pokazala študija Raziskovalnega inštituta za prehrano otrok v Dortmundu v Nemčiji, o njej pa so poročali v reviji potrošnikov, Test. Eno- do štiriletni otroci so še posebej občutljivi za dehidracijo in bi morali poleg tega, kar dobijo z obroki, popiti skoraj še liter tekočine na dan. Povprečno popijejo za eno tretjino manj in to ne vedno po lastni izbiri. Raziskovalci so namreč odkrili, da so starši zavrnili vsako peto prošnjo otroka, ki je želel piti. In katera je najboljša pijača? V Testu piše, da je tam, kjer je zdrava, najboljša čista voda.