Svet, ujet v kajenje

BILL je bil prijazen, razumen in močan mož. Svojo družino je imel rad. Vendar je pričel kaditi, ko je bil še zelo mlad. Pozneje v življenju je to razvado zasovražil. Celo tedaj, ko je izpuhaval cigaretni dim, je sinove resno svaril pred kajenjem in jim govoril, kako je to neumno. Včasih je z močno roko zmečkal zavojček cigaret, ga zagnal po sobi in prisegel, da je pokadil zadnjo cigareto. Vendar je kmalu spet pričel kaditi, sprva naskrivaj, nato pa odkrito.

Bill je umrl zaradi raka pred 15 leti, po mesecih strašnih bolečin. Če ne bi kadil, bi bil danes verjetno še živ. Njegova žena bi še vedno imela moža in njegovi sinovi bi še imeli očeta.

Toda naj je bila Billova družina še tako hudo pretresena zaradi njegove smrti, pa njen primer ni osamljen. Po Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) zaradi bolezni, povezanih s tobakom, vsako leto umre kake štiri milijone ljudi oziroma en človek na vsakih osem sekund. Glavni, a hkrati preprečljivi povzročitelj bolezni po svetu je raba tobaka. Če se bo tako nadaljevalo, bo čez 20 let kajenje največji morilec in povzročitelj obolenj na svetu, zaradi njega bo pomrlo več ljudi kakor zaradi aidsa, tuberkuloze, maternalne umrljivosti, prometnih nesreč, samomorov in umorov skupaj.

Cigarete ubijajo. Vseeno pa so povsod ljudje, ki jih kadijo. Po poročilu SZO kadi po svetu vsaj 1,1 milijarde ljudi. To je približno ena tretjina vseh odraslih na svetu.

Analitiki sodijo, da se stotine milijonov dolarjev, kolikor jih plačujejo tobačne družbe zaradi proti njim vloženih tožb, ne morejo primerjati z njihovimi dobički, velikimi več milijard dolarjev. Samo v Združenih državah pride s tekočih trakov tobačnih tovarn vsak dan kake 1,5 milijarde cigaret. Tobačne družbe in vladni monopoli vsako leto po vsem svetu prodajo več kot pet bilijonov cigaret!

Zakaj jih tako veliko ljudi vztraja pri tej smrtonosni razvadi? Če ste kadilec, kako bi lahko prenehali? Na ti vprašanji bosta odgovorila naslednja članka.