Združena Evropa – zakaj bi bilo to pomembno?

SLIŠALO se je odpiranje šampanjca. Ognjemeti so razsvetljevali nebo. Za kakšno priložnost je šlo? Za novo tisočletje? Ne, ta dogodek je bil zanesljivo pomembnejši kakor zgolj zamenjava števk na koledarjih po svetu. Bil je 1. januar 1999. Na ta dan je bila uradno vpeljana nova enotna valuta za Evropsko unijo (EU), vrsta denarja, imenovana evro.

Mnogi Evropejci gledajo na vpeljavo skupne valute kot na zgodovinski korak v dolgem prizadevanju Evrope, da bi se združila. Nizozemski časopis De Telegraaf je pozdravil vpeljavo evra kot »krona evropske združitve«. Po desetletjih sanj, diplomacije in odlaganj se zdi združena Evropa bliže kakor kdaj prej.

Res je, da se ljudje, ki ne živijo v Evropi, morda sprašujejo, čemu vse to razburjenje. Morda se zdi, da ima prihod evra in prizadevanje za združitev Evrope malo vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Vendar pa bo združitev Evrope povzročila nastanek enega od največjih gospodarskih blokov na svetu. Tako bo združeno Evropo težko prezreti, ne glede na to, kje kdo živi.

Marc Grossman, ameriški drugi državni sekretar, je denimo nedavno dejal severnoameriški javnosti: »Naša blaginja je povezana z Evropo.« Kako? Med razlogi, ki jih je navedel, je ta, da »ima vsak dvanajsti ameriški tovarniški delavec službo v enem od 4000 podjetij v ZDA, katerih lastniki so Evropejci«. Poročajo tudi, da evropska nova valuta lahko vpliva na ceno uvoznega blaga (in celo na hipotekarne cene) v deželah, daleč stran od Evrope.

Države v razvoju utegnejo imeti korist. Zakaj? Neka raziskava pravi: »Zamenjava različnih evropskih valut z evrom bo poenostavila komercialne odnose držav v razvoju z EU.« Poleg tega nekateri napovedujejo, da bodo imela korist japonska in ameriška podjetja, ki poslujejo v Evropi. Z uveljavitvijo evra ne bo tečajnega nihanja med evropskimi državami. Poslovati v Evropi lahko postane bolj ekonomično.

Če nameravate potovati v Evropo, boste morda tudi vi občutili koristi združene Evrope. Kmalu boste lahko kupovali blago in storitve v različnih evropskih državah z eno valuto, evrom, ki je vreden približno toliko kot ameriški dolar. Nič več ne bo zbeganih turistov, ki se ubadajo z guldni, franki, lirami, nemškimi markami in žepnimi računalniki.

Vendar pa premik Evrope k temu, da bi postala združen kontinent, ponuja nekaj še bolj privlačnega – upanje. Samo pomislite, pred nekaj desetletji je bila Evropa pogreznjena v vojno. S tega vidika je združitev Evrope osupljiv fenomen. Ljudje povsod po svetu so na to pozorni.

Mnogi si ne morejo kaj, da se ne bi spraševali, ali je kljub vsemu le realno pričakovati združitev sveta. To je res mučno izmikajoč se obet! Ali bodo koraki Evrope k združitvi pripeljali človeka bliže k združenemu svetu? Preden pa obravnavamo to vprašanje, si moramo pošteno pogledati, kako je z združitvijo Evrope. Katere ovire na poti k združitvi je še treba odstraniti?

 [Okvir/tabela na strani 4]

ZDRUŽITEV V NASTAJANJU?

Zamisel o združitvi Evrope ni povsem nova. Nekoliko je bila združena v času rimskega imperija, pod vlado Karla Velikega, in kasneje pod Napoleonom I. V takšnih primerih je združitev temeljila na moči in osvojitvi. Po drugi svetovni vojni pa je več držav, opustošenih zaradi vojne, čutilo potrebo po združitvi, ki bi temeljila na sodelovanju. Te države so upale, da bo takšno sodelovanje pripeljalo do njihovega gospodarskega okrevanja, pa tudi do prepovedi vojne. V nadaljevanju je navedenih nekaj zgodovinskih korakov, ki so vodili v sedanje razmere:

• 1948 Stotine evropskih političnih voditeljev se zbere v Haagu na Nizozemskem in priseže: »Med seboj se nikoli več ne bomo vojskovali.«

• 1950 Francija in Nemčija začneta sodelovati, da bi zaščitili svojo industrijo premoga in jekla. Več držav se jima pridruži in to pripelje do nastanka Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). ESPJ začne delovati leta 1952, v njej so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija.

• 1957 Šest članic ESPJ ustanovi dve drugi organizaciji: Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (Evratom).

• 1967 EGS se združi z ESPJ in Evratomom v Evropsko skupnost (ES).

• 1973 ES sprejme Dansko, Irsko in Veliko Britanijo.

• 1981 ES se pridruži Grčija.

• 1986 ES se pridružita Portugalska in Španija.

• 1990 ES se nadalje širi, ko se združita Zahodna in Vzhodna Nemčija, tako pride v organizacijo tudi nekdanja Vzhodna Nemčija.

• 1993 Prizadevanja za večjo gospodarsko in politično združitev članic ES so vodila v nastanek Evropske unije (EU).

• 2000 V EU je 15 držav članic: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija.

[Slika na strani 3]

Evro bo zamenjal mnoge evropske valute

[Navedba vira slike na strani 3]

Evri in simboli evra na straneh 3, 5, 6 in 8: © European Monetary Institute