Pestra zgodovina ‚dežele raznolikosti‘

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ BRAZILIJE

PRAVIJO ji »dežela raznolikosti« – in to upravičeno. Brazilija je večinoma tropska dežela, vendar je njeno podnebje raznoliko, od subtropskega na jugu do ekvatorialnega na amazonskem področju. Tudi brazilsko zgodovino zaznamujejo raznolikosti. Z leti so se v tej obsežni deželi, ki se razteza po 8,511.999 kvadratnih kilometrih ozemlja in ima 7400 kilometrov obale, naselili ljudje iz številnih različnih kultur.

Gostoljubnost je bila ena prvih lastnosti, ki so jih opazili Portugalci, ko so pred 500 leti stopili na brazilska tla. Pravzaprav je Pero Vaz de Caminha, ko je leta 1500 pisal portugalskemu kralju Manuelu I., opisal Brazilce, kako so se svobodno pomešali med portugalske obiskovalce in jih objemali. Kaj pa so Portugalci delali v Braziliji?

Pedro Álvares Cabral je 9. marca leta 1500 odplul iz Portugalske z ladjevjem jadrnic. Namenil se je ustanoviti trgovsko postojanko v Kalikutu v Indiji. Preden je dospel do svojega cilja, pa je pristal na obali, ki je zdaj brazilska zvezna država Bahia. To je bilo 23. aprila 1500.

Nekateri raziskovalci pravijo, da so Portugalci že vedeli za Brazilijo in da se Cabral ni ustavil tam po naključju. * Kakor koli, videti je bilo, da je edina koristna stvar, ki jo Brazilija lahko ponudi, drevo pražiljka, ki je znano po svoji škrlatno rdeči barvi. Drevo je bilo sicer očitno obetavno, a so bile indijske začimbe vrednejše.

Tako so Portugalci dali Brazilijo za deset let v zakup Fernandu de Noronhu Portugalskemu, ki je sekal pražiljko in plačeval davke portugalski kroni. Toda tudi druge evropske države so  želele razširiti svojo trgovino na Novi svet in Noronha ni mogel brzdati širjenja nezakonite trgovine francoskih, angleških in španskih pomorščakov. Portugalci so v strahu, da bi utegnili Brazilijo zgubiti, začeli leta 1532 to deželo kolonizirati. Pridobivanje sladkorja je postal prvi donosen brazilski posel.

Kopanje zlata in izkopavanje diamantov sta postala cvetoča posla v 18. stoletju. Na začetku 19. stoletja je proizvodnja lateksa iz kavčukovca postala pomembna gospodarska dejavnost na amazonskem področju. * Kasneje je vlogo pri urbanizaciji Brazilije, financiranju gradnje železniške proge in modernizaciji pristanišč Santos in Rio de Janeiro imelo gojenje kave. Ob koncu 19. stoletja je bilo polovico svetovne kave pridelane v Braziliji, São Paulo pa je postal glavno brazilsko gospodarsko središče.

Na žalost je bilo del brazilske zgodovine tudi suženjstvo. Sprva so portugalskim naseljencem sekali in prevažali pražiljko Indijanci, ki pa so jih kasneje zaposlili na plantažah sladkornega trsa. Žal se je veliko domačinov nalezlo evropskih bolezni in zaradi njih umrlo. Da bi te delavce nadomestili, so Portugalci pripeljali sužnje iz Afrike.

Z leti je bilo v Brazilijo prepeljanih na milijone Afričanov, sužnjev, in ti so s seboj prinesli svojo kulturno in izvorno dediščino. Ta vpliv je mogoče videti v priljubljeni glasbi, na primer v sambi in capoeiri (metodi bojevanja), pa tudi v hrani, na primer feijoadi, narejeni iz temnega fižola, kuhanega s svinjino, klobaso in na soncu posušenim mesom. Navsezadnje je bilo suženjstvo v Braziliji leta 1888 odpravljeno. Kakih 750.000 ljudi, večina med njimi je delala na plantažah, je bilo osvobojenih.

Od 19. stoletja se je v Brazilijo zgrnilo na milijone tujcev, med njimi Italijanov, Japoncev, Nemcev, Poljakov in Špancev, pa tudi takih s švicarskim in sirsko-libanonskim poreklom. Brazilija je prijeten življenjski prostor. Ima obilo flore in favne. Na splošno v njej ni naravnih katastrof. Tam ni vojn, potresov, ognjenikov, ciklonov ali velikih plimskih valov. Zakaj torej ne bi spoznali Brazilije tako, da bi obiskali nekaj njenih dobro znanih znamenitosti? Deležni boste enake gostoljubnosti in naravnih lepot, kakršne so prevzele Portugalce pred 500 leti.

[Podčrtni opombi]

[Zemljevid/slike na straneh 16, 17]

(Lega besedlia – glej publikacijo)

 AMAZONSKO PODROČJE

ZVEZNA DRŽAVA BAHIA

Brasília

Rio de Janeiro

São Paulo

Santos

slapovi Iguaçú

[Slike]

1. Pedro Álvares Cabral

2. Tordesillaška pogodba iz leta 1494

3. Nosači kave

4. Slapovi Iguaçú, kot se jih vidi z brazilske strani

5. Indijanec iz plemena Ipixuna

[Viri slik]

Culver Pictures

Courtesy of Archivo General de Indias, Sevilla, Spain

From the book Brazil and the Brazilians, 1857

FOTO: MOURA

 [Slike na strani 18]

1. V Braziliji je zelo veliko pum

2. Orhideje v amazonski džungli

3. Tradicionalno oblačilo v Salvadorju v zvezni državi Bahii

4. Temno rdeči ara

5. Plaža Copacabana v Rio de Janeiru. Brazilija ima več kot 7000 kilometrov lepe obale.

[Vir slike]

Courtesy São Paulo Zoo

[Slika na strani 19]

Brasília – od leta 1960 glavno mesto Brazilije

[Slika na strani 19]

São Paulo – gospodarsko središče Brazilije

[Vir slike]

FOTO: MOURA

[Navedba vira slike na strani 16]

© 1996 Visual Language