Edinstvena praška ura

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ČEŠKE

Ulični prodajalci tekmujejo med sabo, kdo bo pritegnil več mimoidočih turistov. Po trgu se prelivajo zvoki smeha, kramljanja v najrazličnejših jezikih in doneče glasbe. Toda čakajte! Zakaj se je vsa ta množica zdaj začela umirjati? Še malo in odbila bo polna ura, zato se vse oči uprejo v modri okni na stolpu mestne hiše. Okni se nenadoma odpreta in pojavijo se figure Kristusovih apostolov. Na čelu kolone je Peter z velikim ključem v roki. Ko se dvanajstere figure zvrstijo ob oknih po dve in dve, se zdi, kakor da pregledujejo množico pod sabo.

TO, ČEMUR smo priča, uprizori astronomska ura na stari praški mestni hiši v Češki. Od osmih zjutraj do osmih zvečer ta osupljivi mehanizem vsako polno uro oživi. Poleg mehanične parade apostolov so pred uro še druge gibljive figure, ki predstavljajo reči, katerih so se Pražani  najbolj bali. Na eni strani stoji skopuh, ki v roki tehta mošnjo, in predstavlja pohlep. Poleg njega je nečimrnost, moški, ki v zrcalu občuduje sam sebe. Oba, skopuh in nečimrnost, si v svoji samovšečnosti prikimavata. Na drugi strani ure pa je okostnjak, smrt, ki z eno koščeno roko vleče vrv z zvoncem, z drugo pa obrača peščeno uro. Okostnjak medtem ves čas odpira in zapira svojo zobato čeljust in pomigava Turku poleg sebe, ki predstavlja napad. Turek odkimava z glavo, češ da noče z njim.

Med ljudmi kroži povest o vrabcu, ki je priletel okostnjaku v usta ravno takrat, ko jih je ta v predstavi zadnjič zaprl. Nesrečni vrabec je bil zaprt eno uro, dokler ni okostnjak spet odprl svojih ust! Če to povsem mehansko čudo tako osuplja ljudi v današnji računalniški dobi, ali si lahko zamislite, kako prevzeti so šele bili nad njim ljudje, ki so živeli stoletja pred nami?

Natančnejši ogled ure

Turiste seveda predvsem prevzamejo gibljive podobe, ki so jih dodali v stoletjih po izdelavi ure. Toda urin najstarejši in najbolj domiselni sestavni del je astronomska številčnica. Kaj nam lahko ta kaže? V prvi vrsti čas. Značilne za črn zunanji obroč so zlate gotske številke, razporejene po starem češkem sistemu delitve dneva na 24 ur, ki se začno šteti s sončnim zahodom. Ta obroč se vrti tako, da 24. ura vedno nastopi sočasno s sončnim zahodom, neglede na letni čas. Na notranji strani obroča pa so rimske številke, ki dan delijo v dve 12-urni časovni enoti s poldnevom na vrhu in polnočjo spodaj. Koliko je ura, pa kažejo prsti zlate roke.

Na astronomski številčnici sta prav tako velik zlat krog, ki z gibanjem kaže pot Sonca, ter manjši, ki prikazuje Lunine mene. Manjši izsredni obroč, na katerem so označena znamenja ozvezdij, prikazuje vidno gibanje zvezdnatega neba okoli Zemlje. Na sredini številčnice je umeščena Zemlja skupaj s poldnevniki, vzporedniki, poloma in Prago v središču. Na številčnici so še trije krogi, ki predstavljajo ekvator ter rakov in kozorogov povratnik. Številčnica tako kaže relativni položaj Zemlje, Lune, Sonca in zvezd med letom. Pod astronomsko številčnico pa je koledarska plošča, na kateri so naslikani krajinski  prizori za vsak mesec v letu. Plošča kaže datum tako, da se vsako noč (razen ene noči v prestopnem letu) ob polnoči premakne za enega od 365 korakov.

Človeku se kar zvrti v glavi ob pogledu na vrsto velikih in majhnih koles v notranjosti urinega mehanizma. Za ta zapleteni mehanizem skrbi mehanik in ga vsak teden temeljito pregleda.

Zgodovina astronomske ure

S praško astronomsko uro je povezanih mnogo legend. Ena od njih pravi, da je uro izdelal neki mojster Hanuš. Mojstrovina je bila nekaj tako izjemnega, da so se mestne oblasti bale, da bo podobne ure izdelal še kje drugje in tako Prago oropal slave. Da bi mu to preprečili, so najeli človeka, ki naj bi mojstra Hanuša napadel in oslepil. Legenda se konča tako, da umirajoči Hanuš še uspe priti med urina kolesa in uro uničiti.

Na srečo je to le pripovedka. Toda Hanuš je zares živel v Pragi ter med letoma 1475 in 1497 izdeloval ure. Strokovnjaki so dolgo menili, da je astronomsko uro naredil on. Toda zadnje raziskave kažejo, da je uro skonstruiral Mikuláš Kadaňski, in to že leta 1410. Hanuš pa jo je leta 1490 obnovil. Po 16. stoletju so časomerilni mehanizem že večkrat popravili in obnovili. Vendar se je po obnovi leta 1865 večina njegovih sestavnih delov ohranila vse do danes.

Ob koncu druge svetovne vojne je nacistična vojska, ko se je umikala iz Prage, zažgala staro mestno hišo. Astronomska ura je bila hudo poškodovana. Po vojni so se odločali med dvema predlogoma o obnovi ure: da bi ji vrnili prvotni videz ali pa da bi nanjo namestili nove številčnice in figure s popolnoma novim pomenom. V Pragi se je namreč začel širiti ateizem in komunističnim oblastem figure apostolov niso bile ravno po volji. Predno pa so načrt spremenili, so trije mojstri, urarji, pokazali, da se uro da popraviti, in tako so ji vrnili njen predvojni videz. Tako danes še vedno lahko vidimo skopuha, okostnjaka, Turka in apostole, namesto denimo tesarja, zidarja, krojača in perice.

Na koncu zapoje še petelin

V sprevodu na astronomski uri resda korakajo dvanajsteri apostoli, toda nekatere podrobnosti pri tem niso ravno biblijske. Juda Iškariota in Jakoba, Alfejevega sina, so zamenjali s Pavlom in Barnabom, ki ju Biblija ne prišteva med dvanajstere. (Dejanja 1:12–26) Glavo vsakega apostola obdaja svetniški sij, poganski simbol, ki ga zgodnji kristjani niso uporabljali.

Ko prizorišče zapusti še zadnja figura apostola, pozlačen petelin, ki počiva nad oknoma, zapoje. Ura zazvoni, okni se zapreta in množica se začne razhajati. Ali bi vse to radi še enkrat videli? Morali bomo počakati eno uro. Medtem pa si lahko ogledujemo zunanjost ure, ki že skoraj 600 let privablja obiskovalce v praško staro mestno hišo.

[Diagram/slika na strani 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ASTRONOMSKA ŠTEVILČNICA

Točen čas: 12.57

Sončni zahod: 17.21

[Diagram/slika na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KOLEDARSKA PLOŠČA

Datum: 1. januar

[Slika na strani 16]

Nečimrnost in skopuh

[Slika na strani 17]

Smrt in Turek