Pogled v svet

Otroci in verski obredi

»Ali se otroci udeležujejo verskih obredov?« se glasi vprašanje v nedavni številki Canadian Social Trends. Revija odgovarja, da glede na rezultate raziskave Kanadskega statističnega zavoda »več kot tretjina, 36 odstotkov kanadskih otrok, mlajših od 12 let, obišče verske obrede vsaj enkrat mesečno, večina pa kar vsak teden. Nadaljnjih 22 odstotkov se jih udeleži redkeje, toda vsaj enkrat letno.« Članek pa je tudi poudaril, da »je rednost obiskovanja verskih obredov zelo odvisna od verske pripadnosti. [. . .] Najmanjša tedenska udeležba (18-odstotna) je v verskih skupnostih, ki jih mnogi opazovalci označujejo za glavne, kot sta denimo anglikanska in združena cerkev.« Pri rimskokatoliških otrocih je tedenska udeležba nekoliko višja, in sicer 22-odstotna. Pri muslimanih se sicer verskih obredov tedensko udeležuje 44 odstotkov otrok, »toda v letu pred anketo so poročali tudi o najvišji stopnji (39 odstotkov) tistih, ki obredov ne obiskujejo«.

Svarilo glede otroških hoduljic

Hoduljice lahko vplivajo na telesni in umski razvoj malčkov, poroča londonski časopis Independent. Raziskovalci na newyorški državni univerzi so ugotovili, da hoduljice z velikim pladnjem spredaj zastirajo otrokov pogled na noge in mu preprečujejo, da bi se dotaknil reči okoli njih. Opazili so, da malčki, ki imajo hoduljico, začno sedeti pokonci, kobacati in hoditi več kot pet tednov kasneje kakor tisti, ki je niso nikoli imeli. Poleg tega je raziskava odkrila, da se vsako leto polovica malčkov, ki imajo hoduljice, poškoduje, ko padejo po stopnicah, v ogenj ali pa se enostavno prevrnejo. Dr. Denise Kendrick z nottinghamske univerzitetne medicinske šole v Britaniji pravi: »Otroške hoduljice so nevarne. Zdi se, da so v korist edino staršem, ker pač imajo otroke s čim zamotiti, otrokom pa ne prinašajo ničesar dobrega.«

Začimbe in dišave v boju proti bakterijam

Do najhujše zastrupitve s hrano na svetu je prišlo leta 1996 v Britaniji, ko je zaradi nje umrlo 18 ljudi. Morilka je bila bakterija E. coli O157 v okuženem mesu. Pred kratkim so raziskovalci ugotovili, da je bilo z dodatkom cimeta nepasteriziranemu jabolčnemu soku v treh dneh pomorjenih 99,5 odstotkov teh bakterij, kot to piše v londonskem The Independentu. Ob neki drugi priložnosti pa so znanstveniki začimbe in dišave dodali nekuhani govedini in klobasam ter ugotovili, da so bili pri uničevanju E. coli O157 najučinkovitejši cimet, klinčki in česen. Raziskovalci menijo, da bi bile lahko te začimbe in dišave učinkovite tudi v boju proti drugim bakterijam, denimo proti salmoneli in campylobacteri.

Osebni dolgovi Britancev

Po podatkih, ki jih je objavila Narodna banka in o katerih so poročali v londonskem The Timesu, Britanci z zasebno najetimi posojili, kreditnimi karticami in obročnim odplačevanjem skupaj dolgujejo 170 milijard USD in plačajo letno 5,5 milijard USD obresti. Dobra tretjina prebivalstva ima takšen ali drugačen nezavarovan dolg, ki znaša povprečno 10.400 USD na osebo. Plačevanje s kreditnimi karticami se je v Britaniji v obdobju treh let podvojilo in je leta 1998 znašalo 115 milijard USD. Anketa je tudi odkrila, da se samo 13 odstotkov ljudi boji, da bi jim njihovi dolgovi ušli iz rok. Vsak peti Britanec pa je priznal, da si je sposodil, »da bi obdržal svoj življenjski slog«, pravi Narodna banka.

Proti njeni volji

Od 304 mladih žensk, anketiranih v raziskavi, objavljeni v nemški reviji Psychologie Heute, jih je skoraj četrtina povedala, da so bile proti svoji volji prisiljene v takšno ali drugačno spolno dejanje. Poročilo še pravi, da je več kot četrtina žensk izjavila, da so jih moški skušali z drogami in alkoholom prepričati v neprostovoljni spolni odnos. Dodaja tudi: »Glede na to, da skušajo fantje zlomiti odpor žensk s psihološkim pritiskom, drogami ali alkoholom, bo možnost, da bodo dekleta med 17 in 20 letom proti svoji volji prisiljena v spolni odnos, narasla na precej več kot 50 odstotkov.«

 Prvi park temnega neba na svetu

»Bleščeče mestne luči in meglica onesnaženega zraka zakrivajo prizor, ki ga mnogi ne bodo nikoli videli – nočno, žametno lepo nebo,« piše v kanadskem The Globe and Mail. Astronomski pisatelj Terence Dickinson z grenkobo pravi: »Čisto mogoče je, da človek odraste, zakoraka že v zrela leta, ne da bi sploh kdaj videl prelepo nočno nebo.« Ko denimo pred nekaj leti zaradi potresa v nekaterih delih Kalifornije ni bilo električne energije, so, kot pravi, nekateri prebivalci klicali na policijo in pripovedovali, da so na nebu videli »nenavaden pojav zvezd in nejasen obroč«. Da bi torej kanadskim astronomom omogočili neokrnjen pogled v nočno nebo, ki bi bil domala brez vsakršne svetlobne onesnaženosti, so 1990 hektarjev javne zemlje v okrožju jezer Muskoka, severno od Toronta, namenili za »rezervat temnega neba«. Menijo, da je ta park, ki se imenuje Zaščiteni rezervat Torrancea Barrensa, prvi park temnega neba na svetu.

Očetje in hčere

Nedavne raziskave Kanadskega ministrstva za zdravstvo, ki so temeljile na anketah med 2500 najstniki, odkrivajo komunikacijsko vrzel med očeti in otroki, še zlasti pa hčerami, poroča kanadski časopis Globe and Mail. Samo 33 odstotkov deklet, starih med 15 in 16 let, »se brez težav pogovarja s svojim očetom o stvareh, ki jih zelo vznemirjajo«, medtem ko je pri fantih ta delež kar 51-odstoten. Kljub temu pa »deklice ponavadi zelo cenijo svoje očete in potrebujejo njihovo podporo«, piše v poročilu. Profesor Alan King s Kraljičine univerze priznava, da »se je očetom težko pogovarjati s svojimi otroki, še zlasti v tistih težavnih letih zgodnje adolescence«, ko se mnogi očetje ne menijo za vprašanja o spolnosti in za tvegano vedenje svojih otrok. Kljub temu pa očete spodbuja, naj se spoprimejo z izzivom, še posebej, ker sedaj mnogo mater ne more biti toliko časa z otroki kakor nekoč.

‚Ne brez televizije!‘

Kaj bi vzeli s sabo, če bi morali za nekaj časa na samoten otok? To vprašanje so zastavili 2000 mladim v Nemčiji. Večina je med najpomembnejšimi predmeti naštela televizijske in radijske sprejemnike, zgoščenke in kasete, poroča časopis Westfälische Rundschau. Hrana in pijača sta bili na drugem mestu, družinski člani in prijatelji pa na tretjem. Neki trinajstletnik je svojo izbiro takole pojasnil: »Enostavno ne bi mogel zdržati brez televizije.« Le kaka tretjina vprašanih je dejala, da bi s sabo vzeli uporabna sredstva, kot so noži, motike in žage. Samo 0,3 odstotka vprašanih je dejalo, da bi vzeli Biblijo. Najmlajša, sedemletna udeleženka ankete pa je dejala: »S sabo bi vzela samo mamo. Če je ona zraven, nič ne more iti narobe.«

Odlični sumorokoborci

Sumorokoborci, ki so po vsem svetu znani po svojem velikem obsegu, postajajo pretežki za lastne noge, pravijo športni fiziologi na Japonskem. Revija New Scientist poroča, da se je v zadnjih petih letih število poškodb v dveh najvišjih kategorijah sumorokoborcev podvojilo, kar je skupino psihologov navedlo, da so pri 50 rokoborcih primerjali razmerje med telesno maščobo in močjo nog. »Četrtina med njimi ni imela dovolj močnih nožnih mišic, ki bi zadovoljivo podpirale njihovo težo,« se glasi poročilo. Povprečna teža najboljših sumorokoborcev je s 126 kilogramov leta 1974 narasla na 156 leta 1999. »Delno je to povezano z naraščanjem povprečne velikosti Japoncev na splošno,« pravi sumokomentatorka Doreen Simmonds. Ni pa nujno, da večja teža izboljša rokoborčevo predstavo. »Idealna sumopostava je postava v obliki hruške,« ugotavlja Simmondsova. »Nizki kolki, močna stegna in meča kakor hrast.«

Otroci v nevarnosti

Angola, Sierra Leone in Afganistan so za otroke najbolj nevarne dežele na svetu in ‚možnosti, da otrok doživi 18. leto starosti, so zelo majhne‘, piše v poročilu Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef). In danes so otroci zaradi vojn, stalne revščine ter širjenja hiva in aidsa v večji smrtni nevarnosti kakor pred desetletjem. S 100-stopenjskim »merilom nevarnosti za otroke« je Unicef za Angolo izračunal nevarnostni faktor 96, za Sierra Leone 95 in za Afganistan 94. Za primerjavo: povprečni nevarnostni faktor za evropske otroke je 6, poroča londonski The Times.