Mladi vprašujejo:

Ali naj bi živel v tujini?

»Želel sem si živeti kje drugje.« (Sam)

»Bila sem preprosto radovedna. Želela sem videti kaj novega.« (Maren)

»Tesen prijatelj mi je dejal, da mi kratkotrajen odhod od doma ne bo kaj prida koristil.« (Andreas)

»Bil sem lačen pustolovščine.« (Hagen)

ALI kdaj sanjaš o tem, da bi živel v kaki drugi državi, morda samo začasno? Vsako leto lahko na tisoče mladih stori prav to. Andreas glede svoje izkušnje iz tujine pravi: »To bi rad še kdaj ponovil.«

Nekateri mladi se začasno preselijo, ker želijo zaslužiti denar ali se naučiti tujega jezika. V mnogih državah so na primer precej priljubljeni programi »au pair«. Ti omogočajo mladim tujcem, da opravljajo gospodinjska opravila za družino v zameno za sobo in hrano, prosti čas pa lahko izkoristijo za učenje tamkajšnjega jezika. Tu so še mladi, ki se selijo v tujino, da bi si pridobili izobrazbo. Drugi se preselijo, da bi si našli delo, tako da bi lahko finančno pomagali svoji družini. So pa tudi taki, ki gredo v tujino, ker niso prepričani, kaj želijo delati po šolanju, in gredo v tujo državo na počitnice.

Zanimivo je, da se nekateri mladi kristjani selijo v dežele, kjer primanjkuje oznanjevalcev, da bi povečali svojo strežbo. Kar koli je že razlog za selitev, je življenje v tuji državi lahko dragocena izkušnja za samostojnost v odrasli dobi. Lahko si razširiš svoje kulturno obzorje. Lahko se celo naučiš tujega jezika, kar ti utegne povečati možnosti na trgu zaposlitve.

Kljub temu pa življenje v tujini ni vedno pozitivna izkušnja. Susanne je na primer eno leto sodelovala v programu izmenjave študentov. Takole pravi: »Prepričana sem bila, da bo od začetka do konca absolutno fantastično. Pa ni bilo.« Nekatere mlade se celo izkoristi ali pa sami zapadejo v resne težave. Zato bi bilo modro, da se, še preden pripraviš kovčke, usedeš in premisliš o tem, kakšne so pozitivne in negativne strani selitve.

Preišči svoje vzgibe

K premisleku za in proti gotovo spada to, da preiščeš svoje vzgibe za odhod v tujino. Eno je odpotovati, ker te k temu ženejo duhovni interesi ali pa skrb za družinske odgovornosti. Toda kakor mladi, ki smo jih navedli na začetku, se mnogi želijo preseliti samo zato, ker so željni pustolovščine, večje svobode ali zabave. To ni nujno slabo. Navsezadnje  so mladi v Propovedniku 11:9 spodbujeni, naj se ‚veselijo v svoji mladosti‘. Toda 10. vrstica opozarja: »Odpravi nevoljo iz srca svojega in odstrani hudo od telesa svojega.«

Če se želiš preseliti v tujo deželo zato, da bi se ognil omejitvam staršev, se morda izpostavljaš ‚hudemu‘. Ali se spomniš Jezusove prilike o zapravljivem sinu? V njej je opisan mladenič, ki je sebično odpotoval v tujino, očitno zato, da bi imel več svobode. Kmalu pa ga je zadelo hudo – bil je lačen, obubožan in duhovno bolan. (Lukež 15:11–16)

Potem so tu še taki, ki se želijo preseliti, ker hočejo pobegniti od problemov doma. Toda tako je, kakor piše Heike Berg v svoji knjigi What’s Up: »Če želiš oditi samo zato, ker si nesrečen [. . .], in si prepričan, da bo kje drugje vse boljše – pozabi!« Res se je bolje odkrito spoprijeti s problemi. S tem da pobegnemo od razmer, ki nam niso pogodu, nismo nič na boljšem.

Druga nevarna vzgiba sta pohlep in pridobitništvo. Mnogi mladi, ki jih žene želja po bogastvu, gojijo veličastne, nestvarne zamisli o tem, kakšno je življenje v industrializiranih državah. Nekateri si predstavljajo, da so vsi Zahodnjaki bogati. Toda to je daleč od resnice. Po selitvi se mnogi mladi v tuji deželi bojujejo, da bi se rešili iz revščine. * Biblija svari: »Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje; njemu vdani, so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:10)

Ali si pripravljen?

Drugi dejavnik, o katerem je treba razmisliti, je: Ali si res dovolj zrel za spoprijemanje z nadlogami, problemi in spori, ki se bodo pojavili v tujini? Verjetno boš moral živeti s sostanovalcem ali pri družini in se prilagoditi rutini drugih. Kako se torej razumeš z domačimi zdaj? Ali se tvoja starša pritožujeta nad tem, da si nepremišljen in samoljuben? Ali si rad izbirčen pri hrani? Koliko si pripravljen narediti svoj del hišnih opravil? Zamisli si, koliko bolj ti lahko postanejo težke te zadeve v tuji državi, če so ti težavne že zdaj!

Če si kristjan, ali boš lahko ohranjal svojo duhovnost? Ali pa te morata starša nenehno opominjati, naj ne bi zanemarjal biblijskega preučevanja, krščanskih shodov in oznanjevanja? Ali boš v tujini dovolj duhovno močan, da se boš uprl pritiskom in skušnjavam, s katerimi se morda v domovini ne spoprijemaš? Nekemu mlademu kristjanu, ki je sodeloval v programu izmenjave študentov, so prvi dan šolanja v tuji državi povedali, kje lahko dobi nezakonite droge. Kasneje ga je sošolka povabila na zmenek. V njegovi domovini dekle ne bi nikoli tako neposredno izrazilo svojega zanimanja. Mladi Afričan, ki se je preselil v Evropo, prav tako opaža: »Doma v javnosti nikoli ne vidiš nemoralnih slik. Tu pa jih vidiš povsod.« Selitev v tujino lahko koga stane duhovnosti, če ni ‚trden v veri‘. (1. Petrov 5:9)

 Pozanimaj se!

Preden se preseliš v tujino, moraš zbrati vsa dejstva. Ne zanašaj se na informacije iz druge roke. Če na primer razmišljaš o programu izmenjave študentov: Koliko bo to stalo? Morda boš presenečen, ko boš izvedel, da je za to pogosto treba odšteti na stotisoče tolarjev. Ugotovi tudi, ali se ti bo šolanje v tujini potem doma priznalo. Zberi čim več informacij o državi – njenih zakonih, kulturi, običajih. Kakšni so stroški tamkajšnjega življenja? Kakšne pristojbine boš moral plačevati? Ali obstajajo kaka zdravstvena tveganja, o katerih naj bi premislil? Morda ti bo pomagalo, če se boš pogovoril z ljudmi, ki so tam bivali.

Potem je tu še nastanitev. Starši gostitelji v programu izmenjave študentov običajno ne pričakujejo nobenih gmotnih nadomestil. Vendar pa lahko bivanje pri posameznikih, ki ne spoštujejo biblijskih načel, povzroči veliko stresov in pritiskov. Morda obstaja možnost, da bivaš pri prijateljih ali sorodnikih. Toda pazi, da jim ne postaneš v breme, čeprav te spodbujajo, da bi ostal. To lahko poslabša ali celo uniči tvoj odnos z njimi. (Pregovori 25:17)

Če načrtuješ v tujini zaslužiti denar, ne pozabi svoje krščanske obveznosti, namreč pokornosti posvetnim oblastem. (Rimljanom 13:1–7) Ali ti zakon dovoljuje delati v tej državi? Če ti, pod kakimi pogoji? Z nezakonitim delom lahko tvegaš svoj položaj poštenega kristjana in ostaneš brez osnovne zaščite, na primer nezgodnega zavarovanja. Čeprav je delo zakonito, boš moral biti oprezen in previden. (Pregovori 14:15, SSP) Brezvestni delodajalci pogosto izkoristijo tujce.

Odločitev

Jasno je torej, da je selitev v tujo državo velika odločitev in se je ne bi smelo jemati na lahko. Pogovori se s staršema in skrbno premisli o koristih, ki jih pričakuješ, in možnih nevarnostih. Skušaj brzdati navdušenje, da ti ne bi prevladalo nad sprevidevnostjo. Bodi iskren, ko preiskuješ svoje vzgibe. Skrbno poslušaj starša. Konec koncev bosta čutila odgovornost do tebe, tudi če boš na stotine kilometrov stran, in verjetno boš za preživetje potreboval njuno finančno podporo.

Ko pretehtaš vsa dejstva, se ti bo morda selitev zdela nemodra – vsaj zaenkrat. To te utegne razočarati, toda še vedno je ogromno drugih zanimivih reči, ki jih lahko počneš. Ali si na primer razmišljal o tem, da bi si ogledal zanimive kraje v svoji deželi? Oziroma, zakaj se ne začneš učiti kakega tujega jezika? Sčasoma se ti bo morda ponudila priložnost, da bi odpotoval v tujino.

Kaj pa, če se odločiš za selitev? Prihodnji članek bo obravnaval, kako lahko uspešno živiš v tujini.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 13]

Nekateri mladi se preselijo, da bi pospeševali kraljestveno oznanjevalsko delo

[Slika na strani 14]

Pogovori se s staršema o koristih in nevarnostih selitve