Pogled v svet
Pogled v svet
Edinstveni planet Zemlja
Astronomi pravijo, da se še naprej odkrivajo novi planeti, saj znanstveniki z meritvami zaznavajo rahla migetanja (ki jih povzroča gravitacijska sila planeta) oddaljene zvezde, ki jo obkrožajo planeti. Od leta 1999 trdijo, da je zunaj našega sončnega sistema 28 takih planetov. Novi, ki naj bi jih odkrili, so približno Jupiterjeve velikosti ali večji. Jupiterjeva masa je kakih 318-krat večja od Zemljine. Tudi za te planete menijo, da so iz enakih sestavin kakor Jupiter – iz helija in vodika. Pravijo, da je zaradi oddaljenosti orbit teh planetov zelo malo verjetno, da bi lahko bil sočasno ob njih še kak planet Zemljine velikosti. Poleg tega obkrožajo svoje zvezde po ovalnih orbitah in ne kakor Zemlja, ki ima okroglo, 150 milijonov kilometrov dolgo orbito. Pravzaprav je orbita nekega planeta od 58 do 344 milijonov kilometrov stran od njegove zvezde. »Vse bolj se zdi, da je urejeno odrejeno potovanje planetov po okrogli orbiti, kakršnega vidimo v našem sončnem sistemu, relativno redko,« je dejal neki astronom.
Komuniciranje z žvižganjem
Londonski The Times poroča, da se morajo španski šolarji na Gomeri, enem od Kanarskih otokov, učiti žvižganega jezika, ki ga že stoletja uporabljajo krajevni pastirji. Gomerski silbo, oziroma žvižganje, ki so ga sprva razvili kot sredstvo komuniciranja čez doline v goratem področju, rabi jezikovne zloge. Tisti, ki žvižgajo, spreminjajo tone tako, da v usta potisnejo prste, zvok pa nese tudi do tri kilometre daleč, ko si usta obdajo z napol odprtimi dlanmi. V 1960-ih letih je silbo skoraj izginil, zdaj pa spet postaja priljubljen. Na otoku imajo sedaj vsako leto žvižgalni dan. Imajo pa omejitve. »Lahko se pogovarjaš, a ni mnogo reči, ki jih lahko izraziš,« pravi krajevni ravnatelj Juan Evaristo.
Otroci in spanje
»Starši morajo postaviti omejitve, pa ne samo glede tega, kako dolgo so lahko šoloobvezni otroci še pokonci, temveč tudi, kaj lahko delajo, preden grejo spat,« piše v reviji Parents. »Gledanje televizije, igranje računalniških in video igric ter deskanje po internetu so stimulativne dejavnosti, ki zaposlijo otrokove možgane, tako da so ti aktivni tudi po koncu gledanja oziroma igranja. Zaradi zvrhane mere izvenšolskih obveznosti otroci ne morejo dokončati domačih nalog ob razumni uri.« Neka raziskava kaže, da pomanjkanje spanja na mlajše otroke pogosto drugače vpliva – postanejo hiperaktivni in neukrotljivi, odrasli pa postanejo zaspani in tihi. Nenaspanim otrokom potem v šoli primanjkuje koncentracije in pozornosti, ne morejo si zapomniti tega, kar se učijo, in imajo težave pri reševanju matematičnih in drugih problemov. Strokovnjaki pravijo, da morajo starši določiti svojim otrokom čas, ko morajo ti v posteljo, in dati temu prednost, ne pa imeti to za zadnjo možnost, ko poide že vsa energija ali zmanjka dejavnosti.
Aids po svetu
Glede na novo poročilo Združenih narodov je po svetu »več kot 50 milijonov ljudi (to je toliko, kolikor je prebivalcev Velike Britanije) okuženih s hivom oziroma aidsom, 16 milijonov pa jih je umrlo,« piše v kanadskem The Globe and Mail. »Raziskava v devetih afriških državah razkriva, da je zdaj s to boleznijo okuženih 20 odstotkov več žensk kakor moških« in da »imajo najstnice petkrat več možnosti, da se okužijo s hivom oziroma aidsom, kakor najstniki«. Peter Piot, izvršilni direktor Skupnega programa Združenih narodov za hiv in aids, razmere v vzhodni Evropi opisuje kot »eksplozivne«. Poročilo poudarja, da »se je odstotek okuženih s hivom v bivši Sovjetski zvezi v zadnjih dveh letih več kot podvojil, da je tam najvišji porast na svetu«. Izvedenci pravijo, da je to odraz povečanja intravenoznega vnašanja mamil na tem področju. Po svetu se je več kot polovica tistih, ki so okuženi s hivom oziroma aidsom, »okužila s to boleznijo pred 25. letom starosti in običajno umrla pred svojim 35. rojstnim dnem«.
Zaščita pred soncem in rak
»Nanašanje krem z visokim zaščitnim faktorjem daje ljudem varljiv občutek brezskrbnosti in
lahko poveča tveganje, da bodo dobili kožnega raka,« poroča londonski The Times. »To je zaradi tega, ker so dlje časa izpostavljeni soncu in s tem tudi žarčenju.« Raziskovalci z Evropskega onkološkega inštituta v Milanu v Italiji so odkrili, da so tisti, ki so uporabljali kreme za sončenje s faktorjem 30, preživeli 25 odstotkov več časa na soncu kakor tisti, ki so uporabljali faktor 10. Avtor študije, Phillipe Autier, pravi: »Na splošni populaciji ni dokazano, da nanešena krema za sončenje ščiti pred kožnim rakom, še posebej melanomom, vendar obstajajo prepričljivi podatki, ki kažejo veliko povezavo med trajanjem izpostavljenosti soncu pri sprostitvi in kožnim rakom.« Zdravstveni strokovnjaki zdaj opozarjajo pred dolgotrajno izpostavljenostjo soncu, ne glede na stopnjo zaščite, ki jo daje krema za sončenje. Christopher New, menedžer kampanje proti raku pri Britanskem ministrstvu za zdravstveno izobraževanje, svetuje: »Ne nehajte uporabljati krem za sončenje, toda zapomnite si – ne bi jih smeli uporabljati zato, da bi se potem lahko dlje sončili.«Idealen prevoz?
Dvokolnice na nožni pogon, ki jim pravijo tudi trosedi ali kolesa rikše, v Indiji uporabljajo že desetletja. Toda v reviji Outlook piše, da se niso nič spremenile, saj imajo »težko leseno ogrodje, velik železni vozni podstavek, nespretno prekrite sedeže in nobenih prestav«. Zadnja leta močno nasprotujejo njihovi rabi zaradi obremenjenosti voznikov teh koles, ki so pogosto starejši, podhranjeni moški. Zdaj, ko onesnaženje zraka v Indiji dosega nevarne stopnje, se je rikši na nožni pogon odprla nova možnost. Neko podjetje v Delhiju je začelo izdelovati model rikše, ki je mnogo lažja in bolj gladke konstrukcije, tako da zmanjša upor vetra, s sistemom prestav, ki močno olajša poganjanje pedalov, ergonomsko pravilnim sedežem, balanco, ki zmanjša obremenitev zapestja, in prostornejšimi, bolj udobnimi sedeži za potnike. Po mnenju T. Vineeta, vodje projekta, »se prilega današnji politiki primernemu ozračju, kjer se nenehno govori o človekovih pravicah in okolju brez onesnaženja«. V Outlooku piše: »Lahko se zgodi, da bo skromna rikša postala idealno prevozno sredstvo v 21. stoletju.«
Nenadomestljiva pošta
Do sedaj »tehnika ni uspela nadomestiti močnega vtisa, ki ga naredi pismo«, piše v časopisu Le Figaro. Leta 1999 je francoska poštna služba razdelila rekordnih 25 milijard pisem. Od tega je bilo 90 odstotkov poslovne pošte in le 10 odstotkov osebne pošte. Skoraj polovici vse poslane pošte je bila priložena kaka oblika oglaševanja, ki jo je 98 odstotkov vprašanih skrbno prebralo. Francoskih 90.000 pismonoš, od katerih je 40 odstotkov žensk, vsak dan naredi več kot 72.000 obhodov, da razdelijo 60 milijonov pisem, kolikor se jih pošlje dnevno.
Zaskrbljeni zavarovatelji
Francoski časopis Le Monde je leta 1999 poročal, da »je bilo to prekleto leto za pozavarovanje«. Leta 1998 so naravne katastrofe povzročile za 90 milijard ameriških dolarjev škode, za katero so zavarovalne družbe povrnile 15 milijard dolarjev odškodnine. Toda leto 1999, ki so ga zaznamovali potresi v Turčiji in na Tajvanu, tajfuni na Japonskem, poplave v Indiji in Vietnamu ter druge katastrofe, lahko zavarovalnice stanejo še več. Zavarovatelji so zaskrbljeni zaradi naraščajoče verjetnosti večjih katastrof na gosto naseljenih področjih. Vodilni svetovni zavarovatelj opozarja na »uničujoče učinke« globalnega segrevanja in »posledic človekovih dejavnosti na podnebne razmere«.
Mount Everest zdaj še višji
»Mount Everest, najvišja gora na svetu, je še višja, kakor so znanstveniki menili prej, pa še se dviguje,« pravi nedavno Reutersovo poročilo. »Plezalci so z zapletenimi satelitskimi sistemi izmerili, da je Everest visok 8850 metrov – kakih 8,9 kilometra [. . .]. To je 2 metra višje od prejšnjega uradnega izmerka 8848 metrov iz leta 1954.« Novi izmerek je višina s snegom prekritega vrha. Višina dejanskega kamnitega vrha pod snegom je še vedno neznana. National Geographic Society bo v svoje zemljevide vnesla novo številko. Poleg dvigovanja se gora, pravzaprav celotna himalajska gorska veriga, vsako leto za 1,5 milimetra do 6 milimetrov premakne proti severovzhodu, proti Kitajski.