Propaganda je lahko smrtonosna

»Laž lahko prepotuje že pol poti okrog sveta, medtem ko si resnica še obuva čevlje.« (Izjavo pripisujejo MARKU TWAINU.)

»TI BEDNI Žid!« je zabrusila učiteljica svojemu sedemletnemu učencu in mu dala zaušnico. Nato je učence v razredu pozvala, naj se postavijo v vrsto in naj mu vsak pljune v obraz.

Tako učiteljica kot učenec, njen nečak, sta dobro vedela, da ne on, ne njegovi starši niso judovskega rodu. Niti niso bili judovske veroizpovedi. Bili so Jehovove priče. Učiteljica je izkoristila zelo razširjene predsodke proti Judom in tako podpihovala sovraštvo do svojega učenca. Učiteljici in njenemu razredu je njihov duhovnik vrsto let govoril, da so Jehovove priče vredni prezira. Fantove starše so označevali tako za komuniste kot za agente CIE (Osrednje obveščevalne službe). In tako so fantovi sošolci ter sošolke vneto drug za drugim pljuvali v obraz ‚bednemu Židu‘.

Ta fant je preživel in povedal svojo zgodbo, šest milijonov Judov, ki so pred kakimi 60 leti živeli v Nemčiji in bližnjih državah, pa tega ni moglo. Tisti Judje so umrli v nacističnih plinskih celicah in koncentracijskih taboriščih, k čemur je pripomogla zlonamerna propaganda. Zaradi zelo razširjenega, globoko ukoreninjenega, nespornega in sovražnega antisemitizma so mnogi začeli na Jude gledati kot na sovražnike, katerih iztrebljenje ni bilo le nujno, temveč tudi pravično. V tem primeru se je propaganda izkazala za orožje množičnega iztrebljenja.

Da, propaganda se lahko kaže odkrito z uporabo simbolov sovraštva, kot je kljukasti križ, ali pa premeteno s pripovedovanjem neokusne šale. Njene prepričljive metode stalno uporabljajo diktatorji, politiki, duhovniki, oglaševalci, tržniki, novinarji, radijske in televizijske osebnosti, publicisti ter drugi, ki se zanimajo za to, kako bi vplivali na mišljenje in vedenje.

Seveda se lahko propagandna sporočila uporablja tudi za pozitivne družbene cilje, na primer v akcijah proti vožnji pod vplivom alkohola. Toda s propagando se lahko tudi krepi sovraštvo do etničnih ali verskih manjšin oziroma se lahko z njo zavaja h kupovanju cigaret. »Vsak dan nas drug za drugim bombardirajo prepričljiva sporočila,« poudarjata Anthony Pratkanis in Elliot Aronson. »Ti apeli ne prepričujejo z izmenjavo argumentov in razpravljanjem, temveč z manipuliranjem s simboli in z našimi najbolj temeljnimi človeškimi čustvi. Naj bo v dobro ali slabo, naša doba je doba propagande.«

Kako se je s propagando vplivalo na človekovo razmišljanje in ravnanje skozi stoletja? Kako se lahko zaščitite pred škodljivo propagando? Ali obstaja vir zaupanja vrednih informacij? Ta in druga vprašanja bosta obravnavala naslednja članka.

[Slika na strani 3]

S pomočjo propagande so Judje postali žrtev med holokavstom