Ali življenje zgublja ceno?

»To je svet, kjer je življenje poceni. Smrt se lahko kupi za nekaj sto funtov [šterlingov] in ne manjka tistih, ki so pripravljeni opraviti to storitev.« (The Scotsman)

Aprila 1999 sta dva mladostnika v napadu, ki je pretresel ves svet, nasilno prevzela nadzor nad srednjo šolo Columbine v Littletonu v Koloradu (ZDA); posledica je bila 15 mrtvih. Preiskava je odkrila, da je eden od napadalcev imel spletno stran, na kateri je napisal: »MRTVI SE NE PREPIRAJO!« Oba napadalca sta v tragediji umrla.

UMORI so splošno razširjeni in vsak dan umre nasilne smrti zelo veliko ljudi. Južnoafriška republika je imela leta 1995 najvišjo stopnjo umorov na svetu, 75 na 100.000 prebivalcev. Življenje je še zlasti poceni v neki južnoameriški državi, kjer je bilo leta 1997 zaradi političnih razlogov ubitih več kot 6000 ljudi. Ubijanje po naročilu je nekaj običajnega. Neko poročilo o tej državi pravi: »Strašno je to, da je močno poraslo tudi število umorjenih otrok: leta 1996 je bilo ubitih 4322 otrok, kar pomeni 40-odstotni porast v samo dveh letih.« Toda celo otroci postajajo morilci, morilci drugih otrok in svojih lastnih staršev. Življenje je res poceni.

Zakaj »kultura smrti«?

Kaj ta dejstva in števila kažejo? Vse večje pomanjkanje spoštovanja življenja. Ljudje, ki ljubijo oblast in hlepijo po denarju, ubijajo brez kakršnega koli pomisleka. Mogotci droge naročajo umore celih družin. Za svoje ubijanje uporabljajo evfemistične izraze, kot so »potolči«, »izbrisati«, »odstraniti« ali »spraviti h koncu« žrtev, čemur oni pravijo »hit«. Genocidi in etnična čiščenja so število žrtev še  povečali in še bolj znižali vrednost človekovega življenja. Posledica vsega tega je, da televizijske postaje po vsem svetu vsak dan poročajo o ubijanju.

Dodajte temu še nasilje in namerno zadajanje hudih telesnih poškodb, kar poveličujejo po televiziji in v kinu, pa je videti, kot da je naša družba zatopljena v morbidno kulturo, ki se osredinja na smrt. Encyclopædia Britannica glede tega piše: »V drugi polovici 20. stoletja je smrt postala nenavadno priljubljena tema. Pred tem, kar je morda presenetljivo, je bila to tema, ki so se je zelo ogibali v resnih znanstvenih razglabljanjih, manj pa v filozofskih.« Po besedah Josepa Fericgla, katalonskega profesorja kulturne antropologije, »je smrt postala zadnji učinkovit tabu v naši družbi, in je torej eden današnjih najpomembnejših virov ideološke manipulacije«.

Morda je najbolj izrazita značilnost te »kulture smrti« priljubljeno mnenje, da so oblast, nadvlada, denar in užitki veliko pomembnejši od človeškega življenja in moralnih vrednot.

Kako pa se ta »kultura smrti« širi? Kaj lahko storijo starši, da bi preprečili ta negativni vpliv, ki jih obdaja in vpliva na njihove otroke? Na ti in še druga vprašanja bosta odgovorila naslednja članka.

[Okvir/slika na strani 4]

Koliko je vredno življenje?

▪ »Mlajši v tolpah [v Bombaju v Indiji] so tako obupani, da bodo ubijali po naročilu že za samo 5000 rupij [115 USD].« (Far Eastern Economic Review)

▪ »Ubil je mimoidočega, ker mu ni hotel dati cigarete.« (Naslovna stran v La Tercera, Santiago, Čile)

▪ »V Rusiji povprečen naročeni umor stane okrog 7000 USD [leta 1995] [. . .]. Število naročenih umorov je močno naraslo po ekonomski eksploziji postkomunistične Rusije.« (Reuters, na podlagi poročila v Moscow News)

▪ »Nekega brooklynskega posrednika za nakup/prodajo nepremičnin so prijeli [. . .] in obtožili, da je plačal nekemu najstniku del plačila 1500 USD za to, da je ubil njegovo nosečo ženo in njeno mater.« (The New York Times)

▪ »Cena za umor v Angliji pada [. . .]. Cene za ‚hit‘ [. . .] so padle s 30.000 funtov pred petimi leti na 5000 do 10.000 funtov, kar si je laže privoščiti.« (The Guardian)

▪ ‚Zlobne balkanske tolpe potiskajo mafijo v senco. To je nova vrsta kriminala, z novimi pravili in novim orožjem. Imajo razstrelivo ter strojnice in si jih ne obotavljajo uporabiti.‘ (The Guardian Weekly)