Pogled v svet

Uničujoča lepota

Vodni hiacint je vodna rastlina z lepimi škrlatnimi cvetovi. V Viktorijino jezero v Afriki so ga vnesli pred nekaj desetletji. Razmnožuje se tako hitro, da zdaj prerašča 2000 kvadratnih kilometrov jezerske površine in močno ovira življenjsko pomembno ribiško industrijo, ki prehranjuje na milijone ljudi v obmejnih državah: Keniji, Tanzaniji in Ugandi. Ugandskim vodnim obratom in hidroelektrarnam povzroča resne probleme, ker maši vodovodne cevi. Poleg tega je tudi idealno okolje za komarje, polže in kače, zato je vse več primerov kačjih ugrizov, malarije in shistosomiaze (bilharciaze). Vnesli so tudi črne žužke, ki se hranijo samo s hiacinti, a doslej ti niso mogli iti v korak z eksplozivno rastjo rastline. Ribiške skupnosti so se zatekle k odstranjevanju tega plevela ročno, tako da ga požanjejo na tisoče ton, vendar se je to izkazalo le kot začasna rešitev. V multimilijonskem dolarskem projektu, da bi počistili jezero, sodeluje tudi Svetovna banka.

Potegavščina s pernatim fosilom

Za fosil, ki so ga našli v provinci Liaoning na Kitajskem, so v National Geographicu poročali, da je »v kompleksni verigi resnični manjkajoči vezni člen, ki povezuje dinozavre s pticami«. Dejali so, da je imel fosil, ki so ga poimenovali Archaeoraptor liaoningensis, dinozavrov rep ter ptičje prsi in pleča. Toda zdaj so znanstveniki vse bolj prepričani, da »jih je prevaral kanček fosilnega ponaredka«, poroča Science News. Paleontologi, ki so preiskovali fosil, so začeli dvomiti potem, ko so opazili, da so manjkale kosti, ki povezujejo rep s telesom, in da je odtis v kamnu kazal znake predelave. Philip Currie iz Kraljevega Tyrrellovega paleontološkega muzeja v Drumhellerju v Alberti v Kanadi sumi, da je nekdo »skušal dvigniti vrednost Archaeoraptorja, tako da je temu ptičjemu fosilu prilepil del dinozavrovega repa«, piše v poročilu.

Podvodni strelci

Videti je kakor vestern: dvobojevalca sta obrnjena drug proti drugemu z naperjenim in napetim orožjem. Potem ko prvi bojevnik strelja in se umakne, drugi nameri in ustreli. Toda ko se raka strelca bojujeta, nobeden ni ranjen, saj vedno ohranjata varno razdaljo drug od drugega. V časniku Der Spiegel pa so poročali, da curki vode, ki jih ta rak brizgne iz desnih klešč, niso vedno neškodljivi. Vodno pištolo uporablja tudi za to, da omami in ubije žrtve, kot so črvi, rakovice in male ribe. Curek vode, ki nastane, ko nenadoma z veliko močjo stisne klešče, je dovolj močan, da razbije celo stekleno stranico akvarija. Če rak strelec izgubi svoje orožje, postane mali »strelec« levorok in njegove leve klešče se razvijejo v novo pištolo, na mestu prejšnje strelne roke pa zrastejo nove, običajne klešče.

Ustoličen živeči buda

»Kitajske oblasti so nadzirale ustoličenje 2-letnega fantiča kot pomembnega ‚živečega buda‘ v tibetanski religiji,« poroča The New York Times. Fantiča Soinama Puncoga so izbrali izmed 670 fantov, da bi služil kot sedmi retinglama. Pravijo, da so menihi, ki so izbrali tega lama, pri njegovi izbiri uporabili vedeževanje. »Toda ali bo večina Tibetancev in menihov sprejela fantičevo verodostojnost, je še vprašanje,« piše v časopisu. Zakaj? Zato, ker je že prej dalajlama, najvišji religiozni voditelj Tibeta, razglasil retinglama, ki ga je sam izbral. V preteklosti so retinglame nadomeščali dalajlame, ko so bili odsotni.

Maliki onesnaževalci

Med hindujci je običajna praksa, da po obrednih praznikih potapljajo malike v najbližjo vodo. Dokler so malike barvali z barvili, narejenimi iz cvetnih ali zelnih barv, to ni bil okoljski problem. Toda ko so se izdelovalci preusmerili na barve iz težkih kovin in karcinogenov, se je na nekaterih področjih Indije voda po tisočih malikih, ki so jih spustili v potoke in jezera, zelo onesnažila. Da bi omejili onesnaženje vode, so prebivalci nekega mesta zbrali na stotine malikov in jih odnesli na veliko zemljišče ter jih tam razbili. V reviji Down to Earth predlagajo, da bi to delali povsod v Indiji in da bi se izdelovalci malikov vrnili k prejšnji rabi tradicionalnih barv namesto sintetičnih.  »Drugače,« piše v reviji, »bodo reke, ki jih hindujci častijo, morda zastrupili maliki, katere častijo.«

Svetovna anketa med mladimi

Anketa med več kot 4300 mladimi, starimi od 12 do 24 let, odkriva, da današnja mladina ceni tradicionalne vrednote, kot so vrednost zaupanja, vljudnost in trdo delo, poroča The Globe and Mail. Glede na skupino Angus Reid, ki je anketirala mlade iz 11 različnih držav, je 95 odstotkov vprašanih dejalo, da je zanje najbolj pomembna vrednota ‚držati besedo‘. »Biti do drugih vljuden« je 92 odstotkov vprašanih dalo na drugo najpomembnejše mesto vrednot, »trdo delo« pa je močno cenilo 83 odstotkov vprašanih. Medtem ko je »skoraj osem od desetih menilo, da je pomembno imeti dosmrtnega partnerja«, je bila poroka pomembna komaj 56 odstotkom. Presenetljivo je, da jih je le 31 odstotkov menilo, da je »biti res bogat« pomembna vrednota. Ugotovitve tudi kažejo, da jih je samo 45 odstotkov »optimističnih glede 21. stoletja«.

Dejstva o spletnih straneh

Internet je obsežna računalniška mreža, ki povezuje milijone računalnikov po vsem svetu. Da bi odkril, kako prostrana je ta mreža, je Inktomi, ki se ukvarja z razvojem internetne programske opreme, štiri mesece raziskoval in zbiral podatke glede tega spleta. Kaj je odkril? Več kot milijardo ločenih spletnih strani! Angleščina je bila daleč najbolj rabljen jezik, kar ga je našel na spletu. Uporabljali so jo večino časa, več kot 86 odstotkov. Francoščina se je pojavila v nekoliko več kot dveh odstotkih vseh spletnih dokumentov, nizozemščina pa se je pojavljala v kakih 0,5 odstotka.

Strupena zdravila?

Napačna zdravila vsako leto ubijejo nekje od 44.000 do 98.000 hospitaliziranih Američanov, poroča Medicinski inštitut. Pravijo, da je problem posledica napak v delovanju bolnišnic, klinik in lekarn. Farmacevti imajo na primer pri preskrbi z zdravili z receptov pogosto težave, ker zdravniki recepte nečitljivo napišejo. Ali je zdravnik predpisal deset miligramov ali deset mikrogramov? Dodaten problem je še v tem, da imajo mnoga zdravila podobno zveneča imena, ki lahko povzročijo zmedo med zdravniki, medicinskimi sestrami, farmacevti in bolniki. Medicinski inštitut je ukazal, da se morajo napake glede zdravil v petih letih znižati za 50 odstotkov.

Internet in starejši

Kaže, da elektronska pošta deluje ugodno na starejše, ki so v kaki od institucij. »Izvedenci pravijo, da tiste, ki bivajo v domovih za ostarele, tudi tiste, ki so rahlega zdravja, hitro pritegne računalnik in lahko dobijo novih življenjskih moči po elektronski pošti in internetu,« piše v The New York Timesu. »Ljudje, ki obvladajo tehniko, si pridobijo zaupanje, ki potem vpliva na druge strani njihovega življenja, in mnogi ponosno pomagajo svojim sostanovalcem učiti se teh spretnosti.« Elektronska pošta ne omogoča starejšim le tega, da so v stiku z oddaljenimi družinskimi člani, zdravstvenimi oskrbovalci in starimi prijatelji, temveč mnogo pripomore k temu, da premagajo nebogljenost, dolgčas in osamljenost, ki prizadene tiste, ki so zaradi bolezni in staranja v domovih za ostarele in na invalidskih vozičkih. Dvigne se jim morala, obenem pa so tudi manj depresivni. Nekateri starejši lahko celo sodelujejo v neposrednih izobraževalnih programih, kar jim omogoča, da prihodnjim generacijam posredujejo znanje in modrost, ki so si ju nabrali. Toda treba bo narediti nekaj sprememb. K tem spadajo uporabnejše tipkovnice in prikladen način povečave črk.

Pomanjkanje hrane zaradi človekove krivde

»Ljudje povzročajo katastrofe, kot so državljanski spori in ekonomske krize, ki mnogo bolj vplivajo na pomanjkanje hrane kakor krize, ki jih povzroča narava,« poroča Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Dr. Hartwig de Haen, pomočnik generalnega direktorja FAO-a, je dejal: »Leta 1984 so katastrofe, ki jih je povzročil človek, pripomogle k le kakim desetim odstotkom vseh težavnih položajev. Zdaj gre za več kot 50 odstotkov.« Ocenjujejo, da se s pomanjkanjem hrane spoprijema 52 milijonov ljudi iz 35 držav. Poročilo dodaja: »To je od suše, ki je leta 1984 zadela subsaharsko Afriko, največje število ljudi, ki se je kdaj spoprijemalo z resnim pomanjkanjem hrane.«