Pogled v svet

Živeti za tisočletje

»Precej dobro je dokazano, da ljudje s hudo boleznijo ostajajo pri življenju do pomembnega dogodka,« pravi Richard Suzman z Narodnega inštituta za staranje v Bethesdi v ameriški zvezni državi Maryland. »Mehanizmi so uganka, a je pojav zelo resničen.« V prvem tednu tega novega leta je umrlo več ljudi, kakor jih umre povprečno – očitno jih je držala pokonci želja, da bi doživeli leto 2000, poroča londonski The Guardian. V Britaniji je tisti teden umrlo 65 odstotkov več ljudi, v mestu New York pa je število umrlih naraslo za več kot 50 odstotkov, v primerjavi s prvim tednom leta 1999. Robert Butler, predsednik Mednarodnega centra za dolgo življenje, je dejal, da je bilo takšen porast opaziti po vsem svetu. Dodal je: »Želja po življenju je lahko precej močna.«

Računalniška navigacija

Ladje, zahvaljujoč elektronski tehniki, morda ne bodo več potrebovale gomile papirnatih zemljevidov za navigacijo, piše v londonskem The Daily Telegraphu. Novembra leta 1999 je Mednarodna pomorska organizacija po nemškem hidrografskem uradu prvič dovolila samo računalniški ladijski navigacijski sistem. Računalnik namesto papirnatih kart ponuja dve elektronski različici – skeniran posnetek papirnatih zemljevidov in digitalno verzijo, ki ji pravijo vektorski zemljevid. Ključna prednost elektronskega zemljevida je v tem, da vedno kaže pravi položaj ladje. In če se čez računalniški ekran položi radarski načrt, lahko navigatorji še dodatno preverijo nevarnosti na svoji poti. Neki ladijski kapitan, ki je bil navdušen nad to izboljšavo, je dejal: »Lajša nam breme [. . .], tako da se lahko bolj osredotočimo na krmarjenje, gibanje prometa, druge ladje, in ko se približujemo pristanišču, tudi temu, kaj dela naš krmar.«

Malo verjetna zunajzemeljska bitja

»V zadnjih nekaj desetletjih vse več astronomov širi gledišče, da so tuje civilizacije verjetno raztresene med zvezdami,« piše v The New York Timesu. »To prepričanje o zunajzemeljskih bitjih ne polni le neštetih knjig, filmov in televizijskih oddaj [. . .], ampak neti tudi dolgo znanstveno raziskavo, pri kateri uporabljajo velike antenske krožnike, s katerim preiskujejo nebo, da bi odkrili vsaj medle radijske signale kakih inteligentnih tujih bitij.« To raziskovanje bo najverjetneje propadlo, pravita ugledna znanstvenika, dr. Peter D. Ward in dr. Donald C. Brownlee, avtorja knjige Rare Earth. Pravita, da nova odkritja v astronomiji, paleontologiji in geologiji kažejo, »da sta sestava in stabilnost Zemlje izjemno redki« in da so razmere drugod neprimerne za kompleksne oblike življenja. »Končno smo glasno izrekli, kar so mnogi mislili že tako dolgo, namreč da je kompleksno življenje vsekakor redko,« pravi dr. Ward. Dr. Brownlee dodaja: »Ljudje pravijo, da je Sonce tipična zvezda. To ni res. Skoraj v nobenem okolju v vesolju ni mogoče živeti. Življenje je mogoče samo v edenskem okolju, kakršno je naša Zemlja.«

Biblija prevedena v več jezikov

»Biblija še naprej ostaja najbolj prevajana knjiga na svetu,« piše v mehiškem časopisu Excelsior. Glede na Nemško biblično družbo so Biblijo leta 1999 prevedli v nadaljnjih 21 jezikov, tako da jo je zdaj vsaj deloma mogoče dobiti v 2233 jezikih. Od teh »sta Stara in Nova zaveza v celoti prevedeni v 371 jezikov, v 5 več kakor leta 1998«. Kje so vsi ti jeziki? »Največja raznolikost prevodov je v Afriki, 627, zatem v Aziji, 553, v Avstraliji/področju Tihega oceana 396, v Latinski Ameriki/Karibih 384, v Evropi 197 in v Združenih državah 73,« piše v časopisu. Še vedno pa »Biblija ni prevedena niti v polovico jezikov, kar se jih govori na zemlji«. Zakaj ne? Zato, ker te jezike govori relativno malo ljudi, prevajanje Biblije vanje pa je izziv. Poleg tega mnogo ljudi govori po dva jezika in če Biblija ni natisnjena v enem od njihovih jezikov, jo lahko berejo v drugem.

Odvrženo strelivo

Italijanski ribiči zadnje čase v mreže lovijo nekaj, česar raje  ne bi lovili – kemijsko orožje. Po besedah Valeria Calzolaia, podministra Italijanskega ministrstva za okolje, »je bila od leta 1946 do 70-ih let [. . .] redna praksa, da se je v morje odvrglo nerabljeno strelivo«. Menijo, da na dnu Jadranskega morja, ob vzhodni italijanski obali, leži kakih 20.000 bomb. Do leta 1997 je umrlo pet italijanskih ribičev, 236 pa se jih je zdravilo zaradi učinkov smrtonosnih kemikalij, ki so uhajale iz razjedenih streliv, katere so potegnili na plano s svojimi mrežami. Dodatna težava je v tem, da ni znanega števila bomb, ki so jih v iste vode odvrgli z vojaških letal med nedavno balkansko vojno. Nekatere od njih so že »ujeli« v ribiške mreže. Prizadete pa niso samo italijanske vode. Menijo, da na dnu Baltskega morja leži 100.000 ton kemičnega orožja, vedo pa tudi, da so podobna odlagališča v priobalnih vodah Japonske, Združenih držav in Velike Britanije.

Napihnjene številke

»Ne verjemite vedno vsemu, kar preberete v časopisu,« piše v The Economistu. Novinarji »niso nezmotljivo točni«. To še posebej velja, ko gre za statistiko, zlasti glede katastrof. Zakaj? »V vojni vihri ali pa v katastrofi v mirnem času je seveda nemogoče zagotovo vedeti, koliko ljudi je umrlo oziroma je bilo ranjenih,« piše v članku. Da bi zadovoljili radovednost ljudi, novinarji pogosto dajejo visoke podatke in »ko mine nekaj časa, redko znižajo svoje ocene«. Zakaj? »Novinarji želijo promovirati svoje zgodbe, uredniki svoje časopise, dobrodelniki pa svoje agencije. Celo vladni uradniki morda želijo imeti pri tem kak delež.« V reviji še priporočajo, naj se bralci »pazijo varljive točnosti, očitnega napihovanja in stalne težnje novinarjev k pretiravanju«. Dodaja še: »Ne glede na to, kakšno moč ima tisk na splošno, pa je, kar se tiče pobijanja ljudi, pisálo resnično močnejše od meča.«

Previdno s hišnimi ljubljenčki

Glede na francoski dnevnik Le Monde ima v Franciji 52 odstotkov gospodinjstev ljubljenčke. Toda nedavna raziskava skupine veterinarjev z Inštituta za primerjalno živalsko imunologijo v Maisons-Alfortu v Franciji kaže, da so glivice in paraziti, ki jih ima 8,4 milijona mačk in 7,9 milijona psov v Franciji, krivi za različne bolezni lastnikov ljubljenčkov. Med drugim za lišaj, gliste, garje, lišmeniazo in toksoplazmozo. Zadnja lahko povzroči splav ali spačenosti še nerojenega otroka. Poročilo omenja tudi mnoge alergične reakcije, ki jih povzročajo domači ljubljenčki, in okužbe zaradi pasjih ugrizov – v Franciji kakih 100.000 na leto.

Oralni ekosistem

»Znanstveniki s Stanfordske univerze so odkrili 37 novih in edinstvenih organizmov v enem najbolj raznolikih ekosistemov na zemlji: v človeških ustih,« poroča The Toronto Star. To poveča doslej znane vrste oralnih bakterij na več kot 500, »kar pa je tolikšna raznolikost, da se lahko kosa s tropskimi deževnimi gozdovi, katere imajo pogosto za konico biološkega bogastva«. Ali so bakterije škodljive? Ko je mikrobiolog dr. David Relman odkril te nove organizme v ustnih oblogah, je dejal: »Takšna raznolikost je kar pomirjujoča, ker poskrbi za biološko stabilnost in zaščito.« Pri Staru dodajajo, da se za večino bakterijskih vrst »meni, da zagotavljajo poživitev, zaščito in hrano«. Le nekaj jih povzroča težave, kot so gnitje zob, bolezen dlesni in slab zadah.

Vse več vojn

»Število vojn je [leta 1999] vztrajno naraščalo,« poroča nemški časopis Siegener Zeitung. Študijska skupina za raziskovanje razlogov za vojno na hamburški univerzi je leta 1999 naštela 35 oboroženih spopadov, kar je bilo tri več kot leto poprej. Od teh jih je bilo 14 v Afriki, 12 v Aziji, eden je bil v Evropi, drugi pa so bili na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki. Vojnam ni videti konca, je dejala študijska skupina. Pravzaprav se je »osem vojn tega leta bílo prvič, med njimi tudi nasilni boji v Čečeniji, Nepalu, Kirgistanu in Nigeriji«. Eden od razlogov je v tem, da lahko nekateri vzroki za boje tlijo dolgo časa, preden izbruhnejo v oborožen spopad ali totalno vojno.