Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Resnico so prikrivali 50 let – zakaj?

Resnico so prikrivali 50 let – zakaj?

Resnico so prikrivali 50 let – zakaj?

Rum je majhen otok v Notranjih Hebridih ob zahodni obali Škotske. Pred kakimi 70 leti je dal njegov lastnik botaniku Johnu Heslopu Harrisonu, univerzitetnemu

profesorju in članu britanske prestižne Kraljeve družbe, dovoljenje, da preuči rastlinstvo tega otoka.

Harrison je v naslednjih letih poročal, da je tam našel mnoge redke vrste, rastline, ki jih je videl rasti samo stotine kilometrov stran proti jugu. Harrisona so navdušeno hvalili in njegovi dosežki so zelo povečali njegov ugled. Toda bolj ko se je njegov seznam redkih vrst večal, bolj se je večal tudi dvom drugih botanikov.

Leta 1948 je John Raven, profesor klasičnih del na Cambridgeu in navdušen amaterski botanik, sprejel izziv in zadevo raziskal. Toda njegovo poročilo ni bilo objavljeno. Bilo je skrito, njegova vsebina pa je bila razkrita šele leta 1999. Zakaj? Ker je Raven dokazal, da je bil Harrison prevarant. Kot je pisalo v reviji New Scientist, so bile rastline gojene drugje in skrivaj prenešene na Rum.

Raven je imel prirojen občutek za rastline v njihovem naravnem okolju in je kmalu med koreninami več Harrisonovih »odkritij« našel plevel, ki je bil običajen v Angliji, redek pa na Rumu. Druge rastline so bile okužene z mušico, o kateri so poročali samo na dveh krajih v Britaniji – eden od teh je bil Harrisonov vrt v Angliji. Nadaljnji dokazi izhajajo od korenin rastline, ki so vsebovale delce kremenjaka – še zdaleč ne naravnega kremenjaka z Ruma.

To pa še ni bilo vse. Za Harrisonove izjave o otoških metuljih in hroščih je bilo znano, da so prevare. V The Sunday Telegraph Magazine je pisalo, da je neki prebivalec Ruma zaupno povedal: »Profesor je vedno imel kakšno skrito rezervo, najsibo metulja ali rastlino, da je vsako leto nekaj odkril.« Zakaj torej Harrisona niso nikoli razkrili?

Raziskovalec Karl Sabbagh sklepa, da so se odločili, da ne ukrepajo, zato, da bi zaščitili Harrisonovo družino. Obenem pa gre upoštevati tudi to, da je bil Harrison vpliven človek, kateremu se je bilo nevarno postaviti po robu. Sabbagh tudi pravi, da bi razkrinkanje »spravilo na slab glas celoten botanični stan«.