»Najlepši gozdni prebivalec«

JEZIK PREDVAJANJA:

»Najlepši gozdni prebivalec«

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ŠVEDSKE

PRVIČ sem jo videl nekega dne v juniju. Tukaj ji nekateri pravijo »najlepši gozdni prebivalec«. To je velika siva sova, ki ji včasih rečejo tudi bradata sova.

Ta očarljiva velikanska sova je doma na delih Finske in severne Švedske, pa tudi dlje proti vzhodu, v Sibiriji, na Aljaski in v Kanadi. Rajši ostaja neopažena in jo je težko najti, če ne veste, kje ima gnezdo. Ko ga odkrijete, pa boste ugotovili, da je precej neboječa.

Preučevanje lovca

Lahko sem preučeval spretno obarvanega samca bradate sove, ko je ogledoval za hrano. Nenadoma je zapustil vejo in skušal ujeti miš. Ali je ujel svojo žrtev? O, da! Jasno sem lahko videl malega glodalca, kako visi v njegovih krempljih, ko se je ta dvigoval počasi, v mogočnem letu z velikimi krili, ki so od konice enega do konice drugega široka 140 centimetrov.

Bradata sova nima zaroda vsako leto, kakor ga imajo mnoge druge sove. Ta velika sova se hrani samo z malimi glodalci, tako da se kako leto, ko teh ni veliko, razmnoževanje povsem ustavi. V letih, ko je hrane obilo, pa je lahko po štiri in več mladičev v vsakem gnezdu.

Izbira samca

Sove se parijo spomladi in samica skrbno izbere svojega samca, čeprav ni odločilna prikupna zunanjost njenega snubca – kakor to morda velja pri mnogih izmed ženskega spola človeške vrste. Glede na študije nekaterih opazovalcev ptic mora samec pokazati, da je spreten lovec. Pred kakršnim koli načrtovanjem družine mora samici prinašati hrano.

Če je na voljo dovolj miši in je samec spreten »hranilec«, se bo samica s hrano, ki ji jo prinaša, zredila. Ta njena povečana masa deluje kot znak telesu, ki pokaže, koliko jajc bo znesla.

Samec je zdaj popolnoma odgovoren za lov, kar od njega terja veliko energije. Spodbuja ga samičino roteče klicanje, saj je vsa njena energija osredotočena na nesenje jajc in skrb za to vredno pridobitev.

Poiskati gnezdo

Skozi daljnogled sem opazoval lepega samca, ki mi je redno preletaval nad glavo in nosil plen. Sčasoma sem lahko ugotovil, kje je gnezdo. Bradata sova si ne gradi gnezda sama, ampak pogosto prevzame gnezdo v goščavi kaki drugi gozdni ptici roparici. Če ni gnezda, lahko sova uporabi posušen štor.

V gnezdu sem našel dva majhna puhasta mladiča, ki sta z začudenimi očmi strmela v vse, kar je bilo okoli njiju. Z rotečimi klici sta svoje lačne oči obračala proti materi, ki je sedela blizu in opazovala. Preveliko približanje mladičema bi bilo takrat lahko nevarno. Če namreč samica meni, da so njeni mladiči v nevarnosti, bo tiho priletela in napadla vsiljivca s kremplji, ostrimi kakor igla. Zato je pomembno, da ostane človek oprezen in preučuje sove s spoštljive razdalje.

Hranjenje in šolanje

Samec, ki je prišel h gnezdu, si je plen iz krempljev prenesel v kljun in dal miš enemu od mladičev. Hranjenje enega mladiča spremlja zelo glasno čivkanje naslednje ptice v vrsti, ki čaka na grižljaj.

Potem ko je mladič pojedel obrok, po katerem je hrepenel, skoraj komično spremeni obnašanje. Njegova dotlej živahna in budna podoba se naenkrat spremeni in mladič se začne vesti, kakor da bi bil pijan! Vso svojo energijo usmeri v prebavo hrane in kmalu se sesede v upadel kup mehkega, puhastega perja. Toda najbližjemu sorojencu začnejo oči počasi žareti in je na poti k okrevanju iz omamnega učinka svojega zadnjega obroka.

Tako je vse do sredine junija. Takrat so mladiči stari štiri tedne in lahko na mamin klic poletijo iz gnezda. Najprej zelo spretno plezajo po drevesih. Tam jih plenilci ne ogrožajo toliko, kot bi jih, če bi bili na tleh.

Sčasoma se začnejo mladiči prestavljati z veje na vejo in si pri tem pomagajo s krili. Tako vadijo letenje. Čez nekaj časa razvijejo lastno sposobnost letenja in lovljenja. Še po zunanjosti se spremenijo, tako da se tudi njim lahko reče ‚lepi gozdni prebivalci‘.

[Navedbe virov slik na strani 18]

[Navedbe virov slik na strani 19]

PREBUDITE SE!