Boj proti smrtonosnemu »poljubu«
Boj proti smrtonosnemu »poljubu«
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ BRAZILIJE
V tišini noči, ko mirno spite, se vam vse bolj približuje. Ne zbudi vas. Pravzaprav se niti ne premaknete, ko vam da svoj škodljivi »poljub«.
TA NOČNI vsiljivec je brivska stenica, ki ji pravijo tudi poljubljajoča stenica in je je obilo v Južni Ameriki. Dolg »poljub« te žuželke lahko traja 15 minut, ko vam počasi sesa kri. Sam »poljub« vam ne bo škodoval. Toda v iztrebkih, ki vam jih pusti na koži, je lahko mikroorganizem, imenovan Trypanosoma cruzi oziroma skrajšano T. cruzi. Če vam ta parazit pride v telo skozi oči, usta ali odprto rano, lahko povzroči ameriško tripanosomiazo, bolj znano kot Chagasovo bolezen.
V akutnem stanju je najbolj spoznaven simptom Chagasove bolezni otekanje očesa. Sledijo lahko utrujenost, vročina, izguba apetita in diareja. Po kakšnem mesecu ali dveh simptomi navadno izginejo, celo brez zdravljenja. Toda najhujše utegne šele priti. Kakih 10 do 20 let po okužbi se lahko pri prizadetem pojavijo težave s srcem, med drugim motnje srčnega ritma in celo srčno popuščanje. *
Po ocenah je s Chagasovo boleznijo okuženih do 18 milijonov ljudi in od tega jih vsako leto umre kakih 50.000. Vsi prizadeti je ne dobijo neposredno s pikom žuželke. Dobi jo lahko na primer tudi dojenček po okuženi materi, ki ga doji. Noseča ženska lahko bolezen prenese celo na nerojenega otroka oziroma lahko otroka okuži med porodom. Bolezen se lahko prenese tudi s krvno transfuzijo in z uživanjem surove hrane, okužene s T. cruzi. *
Kako se bojujejo proti Chagasovi bolezni? Z insekticidi učinkovito nadzorujejo populacijo brivske stenice. Toda škropljenje po hiši ni prijetno in ga je treba vsakih šest mesecev ponoviti. Zvezna univerza v Riu de Janeiro je ponudila alternativo – barvo, v kateri je insekticid. Izdelek so testirali na 4800 hišah. Rezultat? Po dveh letih v 80 odstotkov hiš ni bilo te žuželke! Raziskovalci so tudi odkrili, da je v listih drevesa azadirahte, oziroma brazilsko cinamomo, nestrupena biološko razgradljiva snov (azadirahtin), ki zdravi okužene stenice in tudi preprečuje, da bi zdrave postale gostiteljice parazitov.
Pomoč okuženim
Ali za milijone ljudi, okuženih s Chagasovo boleznijo, obstaja kakšno upanje? Da. Mednarodna ekipa znanstvenikov skuša razvozlati skrivnosti 10.000 genov T. cruzi. Morda bodo tako lahko prišli do diagnostičnih testov, cepiv in učinkovitejših zdravil.
Julija 1997 so znanstveniki poslali eno od bistvenih beljakovin T. cruzi v vesolje na vesoljski raketoplan Columbia, tako da bi lahko preučevali njeno strukturo v mikrogravitaciji. To je temeljni korak v razvoju zdravil, ki ustrezajo strukturi T. cruzi. Iskanje novih zdravil je pomembno, saj za bolezen, ko doseže zadnje stadije, trenutno ne učinkuje nobeno zdravilo. *
Brazilska biologinja Constança Britto se zaveda koristi zgodnjega zdravljenja, zato je razvila test na podlagi polimerazne verižne reakcije, s katerim se bolezen lahko diagnosticira v dveh dneh. Žal pa mnogi sploh ne vedo, da imajo bolezen, ko je ta v zgodnjih stadijih.
Ključ je v preprečevanju
In za konec, kakšne varnostne ukrepe lahko storite, če ste na področju, kjer živi brivska stenica?
▪ Če spite v hiši iz blata oziroma slame, skušajte uporabljati posteljno mrežo proti žuželkam.
▪ Uporabljajte insekticide. Z njimi zmanjšate tveganje prenosa.
▪ Popravite razpoke in špranje v steni, saj so te lahko gojišča brivskih stenic.
▪ Dom imejte čist, tudi za slikami in pohištvom.
▪ Občasno žimnice in odeje položite ven na sonce.
▪ Ne pozabite, da so lahko prenašalci živali, divje in domače.
▪ Če za neko žuželko sumite, da je brivska stenica, naj vam jo najbližji zdravstveni center analizira.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 5 Simptomi so različni in nekateri niso značilni le za Chagasovo bolezen. Zato so tukaj predstavljeni samo kot pregled, ne pa kot temelj, na podlagi katerega bi postavljali diagnozo. Mnogi ljudje nimajo nobenega simptoma, dokler bolezen ne pride v kronični stadij.
^ odst. 6 Ameriški centri za nadzorovanje in preprečevanje bolezni poročajo, da v nekaterih državah krvi vedno ne testirajo za Chagasovo bolezen.
^ odst. 10 Zdravniki pri zdravljenju T. cruzi uporabljajo nifurtimoks, toda pogosto ima hude stranske učinke.
[Okvir na strani 13]
Odkritje Chagasove bolezni
Leta 1909 je Carlos Chagas, brazilski zdravnik, delal v zvezni državi Minas Gerais v Braziliji, kjer je bila zaradi malarije ovirana gradnja železniške proge. Opazil je, da imajo mnogi oboleli simptome, ki niso bili značilni za nobeno znano bolezen. Videl pa je tudi to, da v hišah na področju mrgoli žuželk, imenovanih brivske stenice, ki se hranijo s krvjo. Ko je Chagas preiskal vsebino črevesja teh žuželk, je odkril neko novo pražival. Poimenoval jo je Trypanosoma cruzi, v čast svojemu prijatelju, znanstveniku Oswaldu Cruzu. Novo bolezen so ustrezno poimenovali po Carlosu Chagasu zaradi njegove temeljite raziskave, ki je vodila v odkritje te bolezni.
[Slika na straneh 12, 13]
Podeželska bivališča so pogosto prepolna brivskih stenic
[Vir slike]
Fotografiji: PAHO/WHO/P. ALMASY