Pogled v svet

Najnovejši podatki o svetovni lakoti

»Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sodi, da je pri vseh narodih, bogatih in revnih, približno polovica ljudi tako ali drugače podhranjenih,« poročajo v State of the World 2000. Menijo, da 1,2 milijarde ljudi po svetu trpi zaradi slabe hranjenosti. Poleg tega je za več milijard ljudi rečeno, da trpijo ‚prikrito lakoto‘, kar se nanaša na tiste, ki so videti primerno hranjeni, vendar jim primanjkuje bistvenih vitaminov in mineralov. »Še danes velja mit, da je lakota posledica pomanjkanja hrane,« pravijo na inštitutu Worldwatch, ki daje letno poročilo State of the World. »Resnica pa je, da je lakota plod človeškega izbora. [. . .] To, ali se ljudje lahko dostojno preživljajo, kakšen položaj se daje ženskam in ali so vlade odgovorne svojemu ljudstvu, ima daleč večji vpliv na to, kdo jé in kdo ne jé, kakor to, koliko hrane lahko država pridela.«

Samomor v Franciji

»Trideset odstotkov odraslih Francozov je že razmišljajo o tem, da bi naredili samomor,« poroča časopis Le Monde. V tej prvi raziskavi, kar so jih kdaj v Franciji naredili glede samomora, je 13 odstotkov vseh vprašanih dejalo, da so resno načrtovali samomor, drugih 17 odstotkov pa je priznalo, da so bežno razmišljali tudi o tem. Toda po besedah Michela Debouta, profesorja sodne medicine na univerzitetni bolnišnici v Saint-Étiennu, je resnična številka veliko višja, saj mnogi ne razkrivajo takih zamisli zaradi občutka krivde. Večina anketirancev na samomor gleda kot na »dejanje iz obupa«, ki ga bolj sprožijo socialni problemi kakor družinske razmere. Vsako leto je v Franciji 160.000 poskusov samomora in tako tam umre kakih 12.000 ljudi.

Religija à la carte

Študija, ki jo je naredil anketar George Gallup ml., kaže, da večina ljudi v Združenih državah gleda na religijo kot na »mešano solato«. Namesto da bi se ravnali po »tradicionalnih sistemih verovanja, so [Severno]američani zelo izbirčni pri tem, kaj želijo verovati, in pogosto mešajo zamisli v eni religiji ali zmešajo dve oziroma več religij v osebni verski sistem«, poroča kanadski časopis National Post. Študija tudi odkriva, da »očitno primanjkuje poznavanja Biblije, temeljnih naukov in tradicij posameznikove religije« ter da je »izpovedana vera pogosto površinska, ljudje pa da ne vedo, kaj verjamejo ali zakaj«, piše v tem časopisu. Reginald Bibby, profesor sociologije na univerzi v Lethbridgeu v kanadski provinci Alberti, pravi: »Velika večina še naprej ostaja pri prevladujočih katoliških in protestantskih tradicijah, toda selektivno izbira verovanja, navade in cerkvene obrede, na primer krste, poroke in pogrebe.«

Kava in strupi

Glede na nedavno raziskavo lahko kava iz vode iz pipe odstrani »78 do 90 odstotkov raztopljenih težkih kovin, na primer svinca in bakra, ker molekule brez naboja ali negativno nabite molekule v kavni gošči pritegujejo pozitivno nabite težke kovine«, poroča časopis Australian. »Močnejša ko je kava, boljša je odstranitev,« pravi okoljski kemik dr. Mike McLaughlin. Podobne poskuse so naredili s čajnimi vrečkami, a čaj odvzame le kako tretjino svinca, na baker pa, kot je videti, ne učinkuje kaj dosti.

Sneženi mož v soboto?

Preteklo zimo je v Izraelu močno snežilo in pri tem so si tamkajšnji ortodoksni Judje postavljali nekaj zapletenih vprašanj: Ali je ob sobotah dovoljeno kepanje? Kako pa je s postavljanjem sneženega moža? Glede na informativno službo IsraelWire je nekdanji izraelski vrhovni rabi Mordehai Eliyahu zdaj dal nekaj smernic za tiste vernike, ki niso prepričani, kaj je dovoljeno in kaj ne. Rabi je pojasnil,  da je postavljanje sneženega moža »delo«, tudi če je samo za zabavo. Torej ta dejavnost spada pod sobotne omejitve. Obmetavanje s kepami pa po drugi strani ni delo in je zato dovoljeno. Je pa pogojeno. Vsi sodelujoči se morajo strinjati s kepanjem, kar pomeni, da se ne sme obmetavati mimoidočih.

Ali v možganih odraslega nastajajo nove živčne celice?

»Desetletja se je menilo, da se ljudje rodijo z vsemi možganskimi celicami, kolikor jih bodo imeli,« piše v The New York Timesu. Čeprav so že 1965 leta poskusi z določenimi živalmi kazali, da v njihovih možganih nastajajo nove živčne celice, so mnogi nevrologi verjeli, da se to pri ljudeh ne dogaja. V zadnjem desetletju pa je vse več dokazov, ki kažejo, da v možganih nastajajo nove živčne celice in da se lahko možgani nenehno obnavljajo. Raziskovalci so lani odkrili, da so v delu človekovih možganov, povezanim s kratkoročnim spominom, nastajale nove celice. Zdaj nekateri znanstveniki verjamejo, da »se možgani morda vseskozi sami obnavljajo«.

Akuten stres, povezan z zlorabo v otroštvu

»Ženske, ki so bile v otroštvu telesno ali spolno zlorabljene, lahko celo življenje trpijo zaradi popačenega odzivanja na stres,« poroča The Dallas Morning News. Raziskovalci na univerzi Emory v Atlanti so primerjali raven stresnega hormona in srčnega utripa pri ženskah, ki so bile kdaj prej zlorabljene, z obema vrednostima pri nezlorabljenih ženskah, medtem ko so oboje izpolnjevale neko naporno nalogo. Tiste, ki so bile zlorabljene v otroštvu, so se na stres odzvale z izrazito zvišano ravnjo stresnih hormonov in srčnega utripa. Raziskovalci sklepajo, da »je lahko način odzivanja njihovih teles na stres in njegovega uravnavanja trajno biokemično okvarjen«, piše v časopisu.

Težke šolske torbe

Študija Ameriške akademije za ortopedsko kirurgijo je pokazala, da so bolečine, ki jih otroci občutijo v hrbtu in ramenih, tesno povezane s težkimi šolskimi torbami, ki jih nosijo nekateri otroci. Potem ko napolnijo svoje torbe s šolskimi knjigami, hrano in pijačo, glasbili in čistimi oblačili, nekateri nosijo tovor, težak kar 18 kilogramov. Pediatri opozarjajo, da lahko pri osnovnošolcu pride do resnih težav s hrbtom, tudi do skrivljene hrbtenice, če vsak dan v šolo nosi tako težko breme. Nekateri specialisti predlagajo ravnateljem in učiteljem, naj teža šolske torbe, ki jo nosi učenec, ne presega 20 odstotkov telesne teže otroka oziroma naj se torba prenaša »na kolesih, s trakovi za boke in celo s podloženim hrbtnim delom«, poročajo v meksiškem časopisu Excelsior.

Tri stoletja staro vino

Med ruševinami neke londonske zgradbe, ki je bila uničena leta 1682, so našli dve steklenici vina, poroča londonski The Times. Zamašek ene je razpadel in vino se je skisalo, zamašek pri drugi pa je bil pritrjen z žico in povoskan ter se je popolnoma ohranil. Na posebni pokušini vina v Londonskem muzeju so strokovnjaki za vino poskusili nekaj te stoletne pijače, ki so jo z brizgalko potegnili iz steklenice. Sklenili so, da je bila verjetno suha madeira in razglasili njen okus kot »svež, čist, peneč in uravnotežen«.

Resno ogrožene svetovne reke

»Več kot polovica večjih svetovnih rek se bo posušila ali je onesnaženih,« poročajo v časopisu USA Today. Mnoge reke so »resno izčrpane in onesnažene« zaradi prekomerne rabe ali napačnega izrabljanja tal in vode, pravi Svetovna komisija za vode za 21. stoletje. Onesnaževanje teh naravnih virov »ogroža zdravje in preživetje ljudi, ki so odvisni od njih zaradi namakanja, pitja in industrijske vode«, pravi komisija. Zanimivo pa je, da sta od 500 večjih rek po svetu dve »najbolj zdravi« reki Amazonka v Južni Ameriki in Kongo v Afriki. Zakaj? »Obe imata blizu svojih bregov malo industrijskih središč,« piše v poročilu.