Potres!

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! S TAJVANA

»Ležal sem v stanovanju v devetem nadstropju zgradbe v Taipeiju in bral. Nenadoma so se luči začele ugašati, soba pa močno zibati. Bilo je tako, kakor da bi zgradbo prijela kaka pošast in jo tresla z ene strani na drugo. Ko sem slišal, kako so v gornjem nadstropju reči padale na tla in se razbijale, me je postalo strah, da se bo zrušil strop, zato sem skočil pod mizo. Zdelo se je, kakor da se ne bo nikoli končalo.« (Novinar, ki živi na Tajvanu.)

POTRES. Beseda se samo omeni, pa že zbudi strah. Morda ste pred kratkim zanj slišali vznemirljivo redno. Glede na Ameriško geološko poročilo je bilo leta 1999 več kot običajno velikih potresov, v njih pa je umrlo enkrat več ljudi od vsakoletnega povprečja.

Leta 1999 je bil največji potres na Tajvanu, kjer se stikata dve veliki celinski plošči zemljine skorje. Vsega skupaj skozi Tajvan teče 51 znanih prelomnic. Toda ne preseneča, da se tukaj vsako leto zazna kakih 15.000 potresov, a jih je večina premajhnih, da bi se jih občutilo.

Enaindvajsetega septembra 1999 je bilo drugače. Ob 1.47 uri je Tajvan stresel tako močan potres, da ga je predsednik Lee Teng-hui poimenoval »na otoku najhujši v stoletju«. Trajal je samo 30 sekund, a je imel 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici. * Središče potresa je bilo le kilometer globoko, in ker je bilo tako  blizu površja, so se njegovi učinki popolnoma občutili. »Zbudilo me je močno tresenje,« pravi Liu Xiu-Xia, ki je živela blizu epicentra potresa. »Pohištvo se je prevračalo in celo luč je padla s stropa. Nisem mogla zbežati ven, ker so vrata stisnili padli predmeti in razbito steklo.« Huang Shu-Hong, ki jo je ob potresu vrglo iz postelje, je bila pred drugačnim izzivom. »Takoj je prišlo do izpada električnega toka, tako da je bilo zelo temno,« pravi. »Spotikaje se sem prišla ven in preostanek noči preživela s sosedi ob cesti. Zdelo se je, da se tla ne bodo umirila.«

Reševalna kampanja

Ob svitu so bile vidne posledice potresa. Porušil je kar 12.000 zgradb, od pritličnih domov do večnadstropnih stanovanjskih zgradb. Ko se je razširila vest o katastrofi, so na Tajvan prišli specialisti za reševanje iz 23 držav, da bi pomagali tamkajšnjim prostovoljcem. Mnogo žrtev je bilo še vedno ujetih med ruševinami.

Prvih 72 ur po katastrofi je odločilnih za to, da se najdejo preživeli, toda tokrat so reševalci doživeli nekaj presenečenj. Rešili so na primer šestletnega fantiča, ki je bil pod ruševinami 87 ur. V Taipeiju pa so delavci, ki so s težko opremo hoteli očistiti ruševine, ki so ostale po 12-nadstropni stanovanjski zgradbi, nenadoma naleteli na mladeniča. Z bratom sta bila ujeta v ruševinah več kot pet dni in oba sta preživela to težavno preizkušnjo!

Žal pa ni bilo mogoče priti do vseh in reševalci so doživeli nekaj žalostnih trenutkov. Vodja neke ekipe je na primer obžaloval: »Pred osmimi urami smo še slišali otroški jok. Potem pa ne več.« Na koncu se je na Tajvanu smrtni davek povzpel na več kot 2300 ljudi, več kot 8500 pa je bilo ranjenih.

Spoprijeti se s posledicami

Na začetku se je bilo treba zelo potruditi, da bi se stotisočim, ki so po potresu ostali brez  doma, priskrbelo zatočišče. Sprva so se nekatere žrtve nekoliko obotavljale vrniti v hiše. To je razumljivo, saj je bilo v desetih dneh po prvem potresu zaznati še skoraj 10.000 sunkov! Eden od njih je bil 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici in je porušil več že oslabelih zgradb.

Vendar se je reševalno delo nadaljevalo. Številne nevladne organizacije, tudi tuje reševalne ekipe, budistična skupina Tzu Chi in gasilci, so prispevale svoj čas in sposobnosti za delo na kraju nesreče. Pri reševanju so sodelovali tudi Jehovove priče. V duhu biblijskega nasveta iz Lista Galatom 6:10 so imeli dva cilja. Želeli so 1. poskrbeti za tiste, ki so jim domači po veri, in 2. delati dobro vsem, tudi tistim, s katerimi nimajo istega verovanja.

Do konca prvega dne so Jehovove priče razvažali hrano, vodo, šotore in opremo za kuhanje na prostem. Glede na to, da je bila onemogočena vsakršna komunikacija, so starešine iz šestih občin s prizadetega področja s skupnimi močmi poiskali Sopriče in njihove sorodnike, pa tudi biblijske učence in zainteresirane. Priče, ki so ostali brez domov, so spodbudili, naj šotorijo skupaj, tako da bi se lahko skrbelo za vse in da bi bili dobro povezani. Potujoči nadzorniki in člani tajvanskega podružničnega odbora so obiskali vsako skupino in občino, da bi jih spodbudili.

Naslednji korak je bilo popravilo domov in poškodovanih kraljestvenih dvoran. Vsaka občina je sestavila spisek tistih, ki so potrebovali pomoč. Potem pa so pod vodstvom regionalnega gradbenega odbora ekipe prostovoljcev poslali opravit potrebna popravila. V enem mesecu po potresu je bilo delo končano.

Jehovove priče so pomagali tudi svojim sosedom Nepričam. Neki Priče so na primer obiskali bolnišnice in šotorske skupnosti, da bi poskrbeli za tolažbo. Delili so tudi fotokopije članka »Naravne katastrofe – pomagati otroku spoprijeti se z njimi«, objavljenega v Prebudite se!, 22. junij 1996. Mnogi so bili hvaležni za te prejete informacije in so jih začeli takoj brati. Ko so bile ceste spet prevozne, so Jehovove priče poslali polne kamione zalog na odmaknjena gorska področja, ki jih je potres močno prizadel.

Preučevalci Biblije se zavedajo že davne napovedi, da bodo »potresi po raznih krajih« znamenja zadnjih dni te stvarnosti. (Matevž 24:7) Toda Biblija tudi zagotavlja, da kmalu, pod miroljubno vlado Božjega kraljestva, človeštvo ne bo več živelo v strahu pred naravnimi katastrofami. Takrat bo zemlja resnično raj. (Izaija 65:17, 21, 23; Lukež 23:43)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Jehovove priče so imeli svoje shode, medtem ko so živeli v šotorih

[Slika na strani 27]

Potres je uničil mnogo cest

[Vir slike]

San Hong R-C Picture Company

[Navedba vira slike na strani 25]

San Hong R-C Picture Company

[Navedba vira slike na strani 27]

Seizmogram na straneh 2, 25–27: Figure courtesy of the Berkeley Seismological Laboratory