Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Prvotni drvar še vedno opravlja svoje delo

Prvotni drvar še vedno opravlja svoje delo

Prvotni drvar še vedno opravlja svoje delo

LJUDJE so izumili mnoga orodja za sečnjo dreves, tudi sekire, zagozde, dleta in žage. Obstajajo še traktorji s kot nož ostrimi sponami, s katerimi lahko posekajo masivna drevesa. Toda najstarejšega drvarskega orodja ni izdelal človek. To orodje je krepak niz ostrih zobov prvotnega drvarja, bobra.

Odrasel bober je lahko dolg okoli 1,3 metra in težak več kot 27 kilogramov. Zgornji in spodnji sekalci mu stalno rastejo, zato jih mora pogosto brusiti. Sekalci so na prednji strani prekriti s plastjo močne sklenine. Zaradi nje imajo tudi oster poševen rob. Ukrivljeni so navznoter, moč pa dobivajo od zelo čvrstih čeljustnih mišic. So naravna dleta, ki z lahkoto posekajo še najbolj žilavo drevo.

Topel kožuh, zelo uporaben rep

Ljudje, ki živijo v hladnem podnebju, zelo cenijo topel, nepremočljiv plašč. No, bobru ni nikoli treba kupovati takega vrhnjega oblačila, saj je obdarovan z debelim krznenim plaščem. Bobrov kožuh je različnih barv, od rumenorjave do temno rjave, in ima dve plasti. Podlanka, gosto spodnje prekrivalo, je iz zelo nežnih vlaken, na katerih so drobni zazobki, s katerimi se vlakna med seboj sprimejo. Tako je bober zaščiten pred vodo in mrazom. Daljše, debelejše štrene nadlanke ščitijo podlanko in pomagajo, da voda spolzi z bobra. Dodajmo še lesketajoč sijaj in žametast občutek, pa ni čudno, da mnogo ljudi zelo ceni oblačila iz bobrovega krzna! No, v Kanadi so bili bobrovi kožuhi nekoč celo plačilno sredstvo!

Vsi bobri imajo na korenu repa dva para nenavadnih žlez. V enem je posebno olje, v drugem pa nastaja bobrovina, dišeč izloček z močnim, a prijetnim vonjem. Bober ti tekočini rabi za marsikaj, med drugim za impregnacijo kožuha in privabljanje drugih bobrov. Bobrovino uporabljajo tudi ljudje, saj jo v parfumeriji rabijo za nekatere dišave.

Bobrov rep je edinstven. Je veslaste oblike, dolg okoli 30 centimetrov in zelo uporaben. V vodi na primer deluje kakor navigacijsko krmilo, na kopnem pa ga bober med glodanjem dreves rabi za stabilnost. Ko grozi nevarnost, bober udari z repom po vodi in tako opozori vse bobre, ki so dovolj blizu, da ga slišijo, naj se poskrijejo na varno. Toda razčistimo si napačno predstavo: namreč bobru rep ni zidarska lopatica, s katero bi nanašal blato na svoj jez.

Hrana in voda

S čim pa se bober hrani? Na vrhu njegovega jedilnika so nežno lubje ter brsti topolov in vrbe. Tako lahko, medtem ko podira drevo za gradbeni projekt, uživa tudi obilen obrok hrane. Včasih je en bober zaposlen z glodanjem debla, drugi pa se odplazi na vrh drevesa in ukrade nekaj okusnega lubja v mrtvem kotu prvega bobra.

Pozimi bober izkoristi edinstven sistem shranjevanja hrane. Najprej si v tla pod vodo izkoplje globoko jamo, kar pa ni preveč zahtevno delo, ker lahko nepretrgoma ostane pod vodo 15 minut. Potem jamo prekrije z vejami trepetlike, vrbe in drugih dreves. Nanešenega lesa je vse več in kup navsezadnje doseže dno jame. Kasneje, ko led popolnoma prekrije zajezeno vodo in sneg ovira bobrovo dejavnost na površini, ima kolonija bobrov dobro založeno podvodno »shrambo«.

Ko že govorimo o vodi – malo je kopenskih živali, ki bi v njej živele tako udobno kakor bober. Poleg gostega kožuha, ki je impregniran z oljem, ima bober še plast podkožne maščobe, ki mu je v najhladnejši vodi kot izolacija. No, bobri se celo parijo pod vodo! Ker ima voda tako pomembno vlogo v njihovem življenju, jih nikoli ne boste videli daleč od jezera ali potoka.

Bobri in ljudje

Bobri so prilagodljivi in se radi spoprijateljijo z ljudmi, ki z njimi prijazno ravnajo. Živali se same redno negujejo in skrbijo za čistočo. V preteklosti so jih imeli ameriški domačini pogosto okoli svojih taborov kot hišne ljubljenčke. Vendar pa boste verjetno dvakrat premislili, preden boste bobra spustili v svoj dom. Težava je v tem, da nikoli ne neha graditi. »Ko jih imate v hiši,« piše strokovnjakinja za okolje, Alice Outwater, »bodo mize in stoli ostali brez nog, bobri pa bodo med kosi pohištva iz njih zgradili majhne jezove.« Podobna usoda lahko doleti tudi drevesa in lesen plot na dvorišču.

Toda med bobri in ljudmi se je pojavilo še več resnih problemov. Nekateri posestniki se na primer pritožujejo, da se zaradi bobrovih jezov dvigne gladina potokov, zaradi česar se potem poškoduje lastnina. Toda znanstveniki in drugi ugovarjajo takim pritožbam, ko opozarjajo na koristi bobrove dejavnosti. Bobri na primer zajezijo vodo, s čimer se ta ohranja in čisti, poleg tega pa se mnogim vrstam zagotavljajo razmere za ohranitev življenja. Nekateri celo pravijo, da so bobrovi jezovi zmanjšali učinke poplav.

Naravoslovci menijo, da na celinskem delu Združenih držav zdaj živi kakih 10,000.000 bobrov. Vendar pa nekateri menijo, da jih je na istem področju pred 500 leti živelo več kot 200,000.000. Samo pomislite: preden so v severnoameriške gozdove prispeli prvi Evropejci, je morda tamkaj delalo na desetine milijonov »drvarjev«. Toda ti prvi Evropejci niso našli puste zemlje brez dreves. Zagledali so prostrane, dobro poraščene gozdove. Jasno je, da imajo bobri pomembno vlogo v ekologiji našega planeta. Tako smo lahko hvaležni, da prvotni drvar še vedno opravlja svoje delo!

[Okvir/slika na straneh 22, 23]

»Priden kot bober«

Človek, ki je skoval to frazo, je verjetno opazoval bobre, ko so v potoku gradili jez ali svoj dom. To so res videti neutrudne živali, ko podirajo drevesa in vlečejo kose na kraj gradnje. Včasih celo kopljejo prekope, da po njih splavijo gradbene materiale na pravo mesto.

Toda kako bobri gradijo svoje jezove? Da bi pritrdili strukturo, najprej na dno potoka položijo veje. Če je korito široko, ukrivijo svojo gradnjo proti toku, da ga tako ojačajo. Razpetino napolnijo z več lesa do prave višine in nato zamašijo luknje z blatom in kamni. Da je jez čvrst, ga ob strani, ki gleda v smeri toka reke, ojačajo tako, da v korito položijo veje pod kotom. Ta marljiva bitja celo redno popravljajo svoj izdelek!

Na gornjem delu potoka kmalu nastane spokojna zajezitev. Tukaj bobri zgradijo varne bivalne četrti. Ko se jez gradi, imajo najprej preproste brloge v rečni brežini, kasneje pa zgradijo kupolaste brloge iz blata in palic proč od obale. Da bi bili zaščiteni pred plenilci, uporabljajo podvodne vhode. V varni notranjosti počivajo in vzgajajo svoje mladiče.

Bober je res marljiv. Znanstveniki iz ameriške zvezne države Wyoming so spustili deset bobrov, pet samcev in pet samic, na področje, kjer že dolgo ni bilo videti nobenega bobra. Po enem letu so se raziskovalci vrnili in ugotovili, da so ti bobri ustanovili pet ločenih kolonij in zgradili 55 jezov!

[Slike na strani 24]

Bober na delu; brlog in jez bobra; bobrov mladič