Pisma bralcev

Družine brez očeta Hvala vam za sklop člankov »Družine brez očeta – pretrgati krog«. (8. februar 2000) Zaradi svoje razveze sem bila tako besna, da sem si hotela priboriti popolno skrbništvo nad hčerko. Toda ob teh člankih sem dojela, da mora moja hčerka ohranjati kar najboljši odnos s svojim očetom. Bojevanje za skrbništvo ni odgovor.

L. D., Guam

Sem samohranilka in sina sem si vedno močno prizadevala vzgojiti po biblijskih načelih. Moj bivši mož je eden tistih »hladno brezbrižnih«; prav nič se ne zanima za svojega sina. Kljub temu sem sina naučila, naj ljubi in spoštuje očeta, kakor ste predlagali v vaših člankih. Zelo spodbudno je vedeti, da sem na pravi poti.

R. S., Brazilija

Starša sta se razvezala, ko mi je bilo pet let. Oče se ni nikoli zanimal za svoje otroke. Včasih se mi zdi, da bi bilo boljše, ko ga sploh ne bi nikoli poznala, kakor pa da doživljam njegovo brezbrižnost. Jehovu se imam zahvaliti, da sem začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, ko sem bila še zelo mlada. Učenje biblijskih resnic mi je pomagalo, da sem se spoprijela z občutkom zavrženosti in čemernostjo.

C. B., Portoriko

Sedaj že skoraj sedem let sama vzgajam tri sinove in včasih je zelo težko. So denimo obdobja, ko so zelo težavni. Kljub temu jih iz vsega srca ljubim in se Jehovu zahvaljujem zanje. Najstarejši se je pred kratkim krstil, tako da se je vredno toliko truditi. Takšni članki me spodbujajo, da vztrajam. Večkrat jih bom prebirala.

N. B., Kanada

Oče nas je zapustil, ko sem bila stara šest let. Zdaj sem stara 21 in šele sedaj spoznavam, kako je to vplivalo name. Poroke sem se zelo bala, ker sem mislila, da me bo mož na koncu najbrž zapustil. Prav tako sem mislila, da možu ne bom imela kaj ponuditi, saj nisem vedela, kako deluje običajna družina. Toda ta članek me je zelo potolažil. Dal mi je vedeti, da lahko nekega dne postanem uravnovešena, zvesta in ljubeča žena.

E. V. W., Združene države

Problemi s prijateljstvom Pogosto sem vam hotel pisati, vendar tega nikoli nisem storil. Ravnokar sem prebral članek »Mladi vprašujejo: Zakaj me je prijatelj prizadel?«. (22. februar 2000) Imel sem resen problem z dobrim prijateljem in ugotovil, da gojim jezo do njega. Ta članek je prišel ravno ob pravem času.

C. V., Italija

Ena od mojih prijateljic me je prizadela. Članek mi je pomagal uvideti, da zaradi nepopolnosti včasih drug drugega razdražimo. Naredila sem, kar je pisalo v članku, in se z njo pobotala.

N. T., Trinidad

Stara sem 18 let in imam dve dobri prijateljici. Ena je veliko starejša od mene, druga pa je dve leti mlajša. Z mlajšo sva imeli zadnje čase nekaj problemov. Članek je prišel res pravočasno. Besede iz Lista Kološanom 3:13 so naju spomnile, da nam Jehova velikodušno odpušča velikokrat in da bi zato morali tudi mi odpuščati drug drugemu. Zadnji odstavek mi je to pomagal res razumeti. Tako si vsaka od nas želi biti prijateljica, kakršna je opisana v Pregovorih 18:24 – ‚ki je bolj vdana ko brat‘ ali sestra!

W. C., Združene države