Bistvena vloga medicinskih sester

»Medicinska sestra je človek, ki krepi, spodbuja in ščiti – človek, ki je pripravljen skrbeti za bolne, poškodovane in ostarele.« (Nursing in Today’s World—Challenges, Issues, and Trends)

NESEBIČNOST je sicer nujna, vendar ni dovolj, da je neka medicinska sestra res izvedena. Dobre medicinske sestre morajo imeti obsežno šolanje in veliko izkušenj. Ena od bistvenih zahtev je od enega do štirih let ali več šolanja in praktičnega urjenja. In katere lastnosti ima dobra medicinska sestra? Navajamo nekaj odgovorov izkušenih medicinskih sester, ki so jih povedale za Prebudite se!.

»Zdravnik zdravi, medicinska sestra pa skrbi za bolnika. K temu pogosto sodi krepitev bolnikov, ki so prizadeti tako čustveno kot telesno, ko na primer izvedo, da imajo kronično bolezen in so pred neogibno smrtjo. Bolnemu morate biti mati.« (Carmen Gilmartín, Španija)

»Zmožni morate biti občutiti bolečino in tesnobo, ki ju občuti bolnik, ter želeti pomagati. Morate biti prijazni in potrpežljivi. Vedno si morate želeti še več naučiti o zdravstveni negi in medicini.« (Tadashi Hatano, Japonska)

»V novejšem času morajo imeti medicinske sestre vedno več poklicnega znanja. Torej morajo nujno imeti željo učiti se in tudi razumeti, kar se učijo. Medicinske sestre morajo tudi hitro presojati, in ko razmere to zahtevajo, hitro ukrepati.« (Keiko Kawane, Japonska)

»Kot medicinska sestra morate izkazovati toplino. Morate biti strpni in zmožni vživeti se v občutke drugega.« (Araceli García Padilla, Mehika)

»Dobra medicinska sestra se mora marljivo učiti, biti pozorna in izredno strokovna. Če ni samopožrtvovalna, če je v njej kaj sebičnosti oziroma je užaljena, ko ji kdo, ki je na višjem položaju v zdravstveni hierarhiji, kaj svetuje, ne bo več primerna za delo z bolniki, niti s kolegi.« (Rosângela Santos, Brazilija)

 »Nepogrešljivih je več lastnosti: prožnost, strpnost in potrpežljivost. Morate biti tudi dovzetni, sposobni dobro shajati s kolegi in zdravstveno hierarhijo. Da bi ostali učinkoviti, morate hitro osvojiti nove veščine.« (Marc Koehler, Francija)

»Ljudi morate imeti radi in jim res želeti pomagati. Zmožni morate biti spoprijeti se s stresom, saj je to v svetu zdravstvene nege vse ali nič. Morate biti prilagodljivi, da bi lahko, ko imate včasih manj sodelavcev, opravili enako delo, ne da bi zaradi tega trpela kakovost.« (Claudia Rijker - Baker, Nizozemska)

Medicinska sestra kot negovalka

V Nursing in Today’s World piše, da »gre pri zdravstveni negi za negovanje človeka v raznolikih razmerah, povezanih z zdravjem. Menimo torej, da gre pri medicini za zdravljenje bolnika, pri zdravstveni negi pa za negovanje tega bolnika.«

Torej je medicinska sestra negovalka. In kot taka mora negovati. Pred nekaj časa so 1200 diplomiranih medicinskih sester vprašali: »Kaj je vam kot medicinski sestri pri vašem delu najpomembnejše?« Zagotoviti kakovostno nego, je odgovorilo 98 odstotkov vprašanih.

Včasih medicinske sestre podcenjujejo to, koliko pomenijo bolnikom. Že prej navedena  Carmen Gilmartín, medicinska sestra z 12-letnimi izkušnjami, je za Prebudite se! povedala: »Nekoč sem svoji prijateljici priznala, da ob negi zelo bolnih čutim, kako je moja vloga omejena. Zdi se mi, kot da sem samo ‚obliž‘. Toda prijateljica mi je odgovorila: ‚Blagoslovljen »obliž«, saj si za bolnega človeka nekaj, kar potrebuje bolj kot kar koli drugega – sočutna medicinska sestra.‘«

Odveč je reči, da takšno negovanje lahko medicinsko sestro, ki vsak dan dela deset ali več ur, zelo obremeni! Kaj je te samopožrtvovalne negovalke navedlo, da so postale medicinske sestre?

Zakaj biti medicinska sestra?

Za Prebudite se! smo se pogovarjali z medicinskimi sestrami po svetu in jih vprašali: »Kaj vas je navedlo, da ste postali medicinska sestra?« Navajamo nekaj njihovih odgovorov.

Terry Weatherson ima 47-let izkušenj v zdravstveni negi. Sedaj dela kot klinična medicinska sestra, specialistka, na urološkem oddelku v bolnišnici v Manchestru (Anglija). »Vzgojena sem bila kot katoličanka in obiskovala katoliško šolo z internatom,« pravi. »Kot dekle sem se odločila, da bom postala nuna ali pa medicinska sestra. Želela sem služiti drugim. Lahko bi temu rekli poslanstvo. Kot lahko vidite, sem se odločila za medicinsko sestro.«

Chiwa Matsunaga iz Saitama v Japonski že osem let vodi lastno kliniko. Takole pravi: »Ravnala sem se po očetovem razmišljanju, da ‚se je najboljše izučiti veščine, ki jo boš lahko opravljal vse življenje‘. Tako sem se odločila za zdravstveno nego.«

Etsuko Kotani iz Tokija v Japonski, glavna medicinska sestra z 38-letnimi izkušnjami v zdravstveni negi, je dejala: »Ko sem še hodila v šolo, se je oče zgrudil in izgubil veliko krvi. Ko sem bila ob njem v bolnišnici, sem se odločila postati medicinska sestra, tako da bi lahko pomagala bolnim.«

Druge so k temu navedle izkušnje ob lastni bolezni. Eneida Vieyra, medicinska sestra iz Mehike, pravi: »Ko mi je bilo šest let, sem bila zaradi bronhitisa dva tedna v bolnišnici in takrat sem se odločila, da bom postala medicinska sestra.«

Jasno je torej, da mora biti medicinska sestra zelo samopožrtvovalna. Poglejmo si pobliže izzive in nagrade tega plemenitega poklica.

Radosti, ki jih doživlja medicinska sestra

Kakšne radosti prinaša zdravstvena nega? Odgovor na to vprašanje je odvisen od področja opravljanja zdravstvene nege. Babice se na primer čutijo poplačane ob vsakem uspešnem porodu. »Čudovito je pomagati pri rojstvu zdravega otroka, katerega razvoj ste nadzorovali,« pravi neka babica iz  Nizozemske. Jolanda Gielen - Van Hooft, tudi iz Nizozemske, pa pravi: »Rojstvo otroka je eden najlepših dogodkov, kar jih lahko doživi par, pa tudi zdravstveni delavec. To je čudež!«

Rachid Assam iz Dreuxa v Franciji ima državno potrdilo za opravljanje dela medicinskega tehnika-anestezista v svojih zgodnjih 40-ih. Zakaj ima rad zdravstveno nego? Zaradi »zadovoljstva, da je prispeval svoje k uspehu operacije in da je del stanu, ki je zanimiv in stalno napreduje«, pravi. Issac Bangili, tudi iz Francije, pa je dejal: »Ganejo me izrazi hvaležnosti bolnikov in njihovih družin, še zlasti ko v nujnih primerih uspemo rešiti bolnika, za katerega smo mislili, da ni več upanja.«

 Taka hvaležnost je na primer izražena v pismu, poslanem prej omenjeni Terry Weatherson. Neka vdova ji je pisala: »Ne morem, da vam ne bi še enkrat povedala, v kakšno olajšanje nam je bila vaša pomirjujoča prisotnost med Charlesovo boleznijo. Vaša toplina je bila kakor sijoča luč in je postala skala, iz katere smo prejemali moč.«

Spoprijemanje z izzivi

Skupaj z radostmi zdravstvene nege pa prihajajo tudi mnogi izzivi. Napak ne sme biti! Medicinska sestra mora biti pri tem, ko da zdravila, vzame kri, vstavi intravensko pripravo ali samo premakne bolnika, izredno previdna. Ne more si privoščiti napake – in to še zlasti velja v državah, kjer so pravde nekaj običajnega. Včasih se medicinska sestra znajde v težkem položaju. Vzemimo na primer, da je po njenem mišljenju zdravnik predpisal bolniku napačna zdravila oziroma dal navodila, ki za bolnika niso najboljša. Kaj lahko stori? Oporeka zdravniku? Za to so potrebni pogum, taktnost in diplomacija – in povezano je s tveganjem. Žal nekateri zdravniki ne sprejemajo z naklonjenostjo predlogov tistih, katere imajo za podrejene.

Kaj so glede tega opazile nekatere medicinske sestre? Barbara Reineke iz Wisconsina (ZDA), 34 let diplomirana medicinska sestra, je za Prebudite se! povedala: »Medicinska sestra mora biti pogumna. Najprej je zakonsko odgovorna za vsako zdravilo, ki ga da, oziroma zdravljenje, ki ga opravlja, ter za vsako s tem povzročeno škodo. Zmožna mora biti zavrniti vsako naročilo zdravnika, če meni, da ni znotraj področja, za katero je usposobljena, oziroma če meni, da je naročilo napačno.  Zdravstvena nega ni tisto, kar je bila v dneh Florence Nightingale ali celo pred 50 leti. Sedaj mora medicinska sestra uvideti, kdaj zdravniku reči ne in kdaj vztrajati, naj zdravnik pogleda bolnika, tudi če je to sredi noči. In če se motite, morate imeti dovolj trdo kožo, da prenesete morebitno posmehovanje zdravnika.«

Nadaljnji problem, s katerim se morajo spoprijemati medicinske sestre, je nasilje na delovnem mestu. Poročilo iz Južnoafriške republike pravi, da glede osebja za zdravstveno nego »velja, da je v največji nevarnosti za zlorabo in nasilje na delovnem mestu. Pravzaprav je za medicinske sestre večja verjetnost, da bodo na delovnem mestu napadene, kakor za zaporniške paznike oziroma policiste. In 72% medicinskih sester se ne čuti varnih pred napadom.« O podobnih razmerah poročajo za Veliko Britanijo, kjer je glede na neko novejšo anketo 97 odstotkov vprašanih, ki se ukvarjajo z zdravstveno nego, poznalo kakšno medicinsko sestro, ki so jo v preteklem letu fizično napadli. Kaj je vzrok za to nasilje? Pogosto se problem pojavlja v povezavi z bolniki, ki jemljejo droge, se opijanjajo, so pod stresom ali pa so izredno potrti.

Medicinske sestre morajo tudi premagovati izgoretje, ki ga povzroča stres. En dejavnik pri tem je pomanjkanje osebja. Ko vestna sestra zaradi preobremenjenosti ne more ustrezno negovati bolnika, se stres kmalu poveča. In ko skuša to stanje popraviti, s tem da izpušča odmore in dela nadure, se zdi, da to samo še povečuje nezadovoljstvo.

Po svetu mnogim bolnišnicam primanjkuje osebja. »V naših bolnišnicah imamo premalo medicinskih sester,« piše v poročilu v madridskem Mundo Sanitario. »Vsakdo, kdor je kdaj potreboval zdravstveno oskrbo, se zaveda pomembne vloge medicinskih sester.« In kaj pravijo, da je vzrok za ta primanjkljaj? Potreba po varčevanju denarja! V istem poročilu je pisalo, da v madridskih bolnišnicah primanjkuje 13.000 strokovnjakov za zdravstveno nego!

Nadaljnji razlog, ki ga navajajo kot vzrok za stres, pa so pogosto predolge izmene in prenizke  plače. V The Scotsman je pisalo: »Več kot vsaka peta britanska medicinska sestra in četrtina pomočnikov pri zdravstveni negi ima še dodatno zaposlitev, da se lahko preživlja, kot poroča sindikat javnih služb, Unison.« Tri od štirih medicinskih sester menijo, da so premalo plačane. Zato mnoge razmišljajo, da bi ta poklic pustile.

So pa še mnogi drugi dejavniki, ki pri medicinskih sestrah prispevajo k stresu. Glede na to, kar so za Prebudite se! povedale medicinske sestre po svetu, lahko bolnikova smrt zelo potre. Magda Souang, ki je egiptovskega porekla, dela v Brooklynu v New Yorku. Ko so jo vprašali, zaradi česa je njena služba težka, je odgovorila: »Gledati najmanj 30 na smrt bolnih, za katere sem pazljivo skrbela, kako so umrli v obdobju desetih let. To te izčrpa.« Ni čudno, da v nekem viru piše: »Stalno razdajanje za bolnike, ki potem umrejo, lahko na človeku pusti hude posledice.«

Prihodnost medicinskih sester

Zaradi razvoja in vpliva tehnike je pritisk na področju zdravstvene nege vse večji. Izziv je uskladiti tehniko s humanostjo, s humanim ravnanjem z bolniki. Noben stroj ne more nikoli nadomestiti dotika in sočutja medicinske sestre.

V neki reviji piše: »Zdravstvena nega je večen poklic. [. . .] Kolikor dolgo bo obstajalo človeštvo, bo obstajala tudi potreba po negovanju, sočutju in razumevanju.« Zdravstvena nega zadostuje tej potrebi. Vendar pa obstaja še večji razlog, da imamo glede zdravstvene oskrbe optimističen pogled. Biblija pokaže, da bo prišel čas, ko nihče ne bo rekel: »Bolan sem!« (Izaija 33:24) V novem svetu, ki ga je obljubil Bog, ne bo več treba zdravnikov, medicinskih sester in bolnišnic. (Izaija 65:17; 2. Petrov 3:⁠13)

Biblija tudi obljublja, da bo »Bog [. . .] obrisal [. . .] vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21:3, 4, SSP) Medtem pa bi morali biti hvaležni za vso pozornost in požrtvovalnost milijonov medicinskih sester po svetu, brez katerih bi bilo bivanje v bolnišnici prav gotovo manj prijetno, če ne že kar nemogoče! Kako primerno je zato vprašanje: »Medicinske sestre – kaj bi brez njih?«

[Okvir/slika na strani 6]

Florence Nightingale – pionirka sodobne zdravstvene nege

Florence Nightingale se je rodila v Italiji leta 1820 premožnima britanskima staršema in bila je njuna ljubljenka. Mlada Florence je zavračala ženitne ponudbe ter se učila o zdravstvu in skrbi za revne. Kljub nasprotovanju svojih staršev je šla na šolo za medicinske sestre v Kaiserswerthu v Nemčiji. Kasneje je študirala v Parizu in pri 33 letih postala predstojnica bolnišnice za ženske v Londonu.

Pred največjim izzivom pa je bila, ko se je prostovoljno javila, da bo skrbela za ranjene vojake na Krimu. Tam je morala s svojo skupino 38 medicinskih sester v bolnišnici zatreti podgane. Naloga je bila velikanska, saj sprva tam ni bilo ne mila, ne umivalnikov, ne brisač, poleg tega ni bilo dovolj postelj, žimnic, niti obvez. Florence je bila s svojo ekipo kos položaju in do konca vojne je izpeljala reforme v zdravstveni negi in bolnišničnem upravljanju, na svetovnem nivoju. Leta 1860 je ustanovila Nightingalovo šolo za medicinske sestre v St. Thomasovi bolnišnici v Londonu – prvo šolo za zdravstveno nego, ki ni bila povezana s kakšno versko organizacijo. Preden je leta 1910 umrla, je bila mnogo let priklenjena na posteljo. Še vseeno pa je pisala knjige in letake, da bi izboljšala zdravstvene standarde.

Nekateri ugovarjajo temu, da je bila Florence Nightingale nesebična, pravijo, da si drugi zaslužijo vsaj toliko priznanja za svoj prispevek k zdravstveni negi kakor ona. Poleg tega vneto razpravljajo o njenem slovesu. Kot piše v knjigi A History of Nursing, nekateri pravijo, da je bila »muhasta, samovoljna, nepopustljiva, vzkipljiva in gospodovalna«, medtem ko je druge očarala s svojo »bistrostjo in šarmom, osupljivo vitalnostjo in z zelo protislovno osebnostjo«. Kakršen koli je že bil njen pravi značaj, eno je gotovo: njene metode zdravstvene nege in bolnišničnega upravljanja so se razširile v mnoge države. Velja za pionirko zdravstvene nege, stroke, kot jo poznamo danes.

[Slika]

St. Thomasova bolnišnica po ustanovitvi Nightingalove šole za medicinske sestre

[Navedba vira]

Courtesy National Library of Medicine

[Okvir/slika na strani 8]

Kvalifikacija medicinske sestre

Medicinska sestra: »Je posebej usposobljena na znanstveni osnovi zdravstvene nege in ustreza določenim predpisanim standardom izobrazbe in klinične sposobnosti.«

Diplomirana medicinska sestra: »Diplomirana medicinska sestra, ki je zakonsko pooblaščena za delo po opravljenem izpitu pred državno komisijo izpraševalcev za zdravstveno nego [. . .] in je zakonsko upravičena uporabljati naslov dipl. med. sestra.«

Klinična medicinska sestra, specialistka: »Diplomirana medicinska sestra z visoko stopnjo znanja, spretnosti in sposobnosti za določeno področje zdravstvene nege.«

Babica: »Izšolana za dve področji, zdravstveno nego in pomoč pri porodu.«

Bolničarka negovalka: »Ima praktične izkušnje iz zdravstvene nege, a nima opravljene nobene zdravstvene šole.«

Bolničarka negovalka z licenco: »Diplomantka praktične zdravstvene nege [. . .], ki je zakonsko pooblaščena za delo bolničarke negovalke z licenco oziroma poklicne medicinske sestre.«

[Viri]

Vzeto iz ameriške publikacije Dorland’s Illustrated Medical Dictionary

UN/J. Isaac

[Okvir/slike na strani 9]

‚Steber zdravstva‘

Dr. Gro Harlem Brundtland, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije, je junija 1999 na konferenci ob stoletnici mednarodnega sveta medicinskih sester dejala:

»Medicinske sestre so kot ključni zdravstveni strokovnjaki v edinstvenem položaju, da ravnajo kot močni zagovorniki zdravega planeta. [. . .] S tem ko medicinske sestre in babice že sestavljajo do 80% izšolanih zdravstvenih delavcev v večini državnih zdravstvenih sistemov, predstavljajo potencialno močno silo za izvedbo nujnih sprememb, da bi se ustrezalo potrebam programa Zdravje za vse v 21. stoletju. Prav zares, njihov prispevek k zdravstvenim storitvam zajema ves spekter zdravstvenega varstva. [. . .] Jasno je, da so medicinske sestre steber večine zdravstvenih ekip.«

Mehiški predsednik Ernesto Zedillo Ponce de León je še posebej pohvalil mehiške medicinske sestre v govoru, v katerem je dejal: »Dan za dnem vse ve [. . .] posvečate najboljše od svojega znanja, solidarnosti in služenja, da bi ohranile in obnovile zdravje Mehičanov. Dan za dnem skrbite za ljudi, ki ne potrebujejo le vaše strokovne pomoči, temveč tudi tolažbo, ki izhaja iz vašega prijaznega, predanega in izredno človekoljubnega ravnanja. [. . .] Ste največji del naših zdravstvenih ustanov [. . .]. Pri vsakem ohranjenem življenju, cepljenem otroku, pomoči pri porodu, zdravstvenem pogovoru, zdravilu, pri vsakem bolniku, ki je deležen pozornosti in podpore, je prisotno delo našega osebja za zdravstveno nego.«

[Navedbe virov]

UN/DPI Photo by Greg Kinch

UN/DPI Photo by Evan Schneider

[Okvir/slika na strani 11]

Hvaležen zdravnik

Dr. Sandeep Jauhar, ki dela v Newyorški prezbiterijanski bolnišnici, je priznal, da mu dobre medicinske sestre zelo pomagajo. Neka medicinska sestra ga je taktno prepričala, da umirajoči bolnik potrebuje več morfija. Napisal je: »Dobre medicinske sestre tudi učijo zdravnike. Medicinske sestre na specialističnih oddelkih, na primer na oddelku za intenzivno nego, so ene najbolj izurjenih strokovnjakov v bolnišnici. Ko sem bil stažist, so me učile, kako vstaviti kateter in uravnati respirator. Naučile so me, katerih zdravil naj se ogibam.«

Nadaljeval je: »Medicinske sestre dajejo bolnikom nujno psihično in čustveno podporo, ker z njimi preživijo največ časa. [. . .] Redko se odzovem hitreje kakor takrat, ko mi medicinska sestra, ki ji zaupam, reče, da moram takoj pogledati bolnika.«

[Slika na strani 7]

»Želela sem služiti drugim.« (Terry Weatherson, Anglija)

[Slika na strani 7]

‚Ko sem bila ob očetu v bolnišnici, sem se odločila, da bom postala medicinska sestra.‘ (Etsuko Kotani, Japonska)

[Slika na strani 7]

‚Rojstvo otroka je eden najlepših dogodkov, kar jih lahko doživi babica.‘ (Jolanda Gielen - Van Hooft, Nizozemska)

[Slika na strani 8]

Babicam to, da pomagajo pri porodu, prinaša veselje in zadovoljstvo