Dramatično reševanje

Od dopisnika Prebudite se! iz Benina

»TISTI trije možje so živi samo zato, ker so jih rešili Jehovove priče!« Ta novica se je v sredo, 19. aprila 2000, kakor požar razširila po mestu Calavi v zahodnoafriški državi Benin. Kdo so bili ti trije možje in kako so bili Jehovove priče povezani z njihovo rešitvijo?

Približno ob pol sedmih zjutraj sta se na zborskem prostoru Jehovovih prič, nedaleč od podružnice Watch Tower Society v Beninu, Philippe Elegbe in Roger Kounougbe pripravljala za delo. Zvečer naj bi se tam zbralo več sto ljudi k letnemu obhajanju spomina na smrt Jezusa Kristusa. * Nenadoma pa je mirno jutranjo tišino pretrgal oglušujoč tresk. Philippe in Roger sta v trenutku vedela, da se je na glavni cesti zgodila nesreča.

V naslednjem trenutku sta že zaslišala klice nekega moža: »Pod vrečami cementa so pokopani moji trije vajenci!« Philippe in Roger sta stekla k cesti. Tam sta zagledala na bok prevrnjen 20-tonski tovornjak, s katerega se je razsulo na desetine vreč, polnih cementa.

Na prizorišču je že bil Josué Didolanvi, tudi delavec z zborskega prostora, ki je vlekel moškega, vklenjenega med tovornjakovo kabino in vreče cementa. Voznik, ki se je sam izvlekel iz kabine, je bil v šoku. Vseeno pa je zbral moč, da je vzkliknil: »Pod vrečami cementa sta še dva človeka!« Nekateri opazovalci so začeli odstranjevati vreče, vendar so zaradi strašne vročine kmalu odnehali. Cement je namreč komaj prišel iz tovarniške peči!

V reševanje

Philippe, Roger in Josué so se lotili gore cementnih vreč in jih odstranjevali eno po eno. Roke so imeli zaradi vročine in teže 50-kilogramskih vreč prežete z bolečino. Okoliščine je še poslabšal cement, ki je drsel iz raztrganih vreč, jim opekel prste in oteževal dihanje. »Roke so mi žarele, še posebej prsti,« je Josué povedal pozneje. »Toda stalno sem mislil na to, da morda še obstaja možnost, da rešimo kogar koli že, ki bi bil tam spodaj.«

Ko je trojica odstranila skoraj 40 vreč, so zagledali rogoznico. Močno presenečeni so tam, prav pod njo, našli še ostala dva človeka. Bila sta živa! Ko se je zgodila nesreča, sta ta moža spala zadaj na tovornjaku, na rogoznici, ki je pokrivala vreče cementa. Pri padcu s tovornjaka je rogoznica padla nanju in ju zaščitila pred žarečo vročino cementnih vreč, ki so ju pokopale.

Med reševanjem in po njem se je zbrala precejšnja množica gledalcev. Vsi so se čudili, kako so Philippe, Roger in Josué uspeli tako hitro in v tako hudih okoliščinah odstraniti dvotonsko goro. Prevzelo jih je tudi to, da so bili ti trije možje pripravljeni iti tako daleč, da bi pomagali ljudem, ki jih niso niti poznali. Kmalu se je zdelo, da že vsak v Calaviju vé za njihov junaški podvig.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 31]

Roger po reševanju z rogoznico v rokah