Pogled v svet

V debelost zaradi strahu

»Nekatere ženske na severu Kameruna« se v strahu pred tem, da bi jih zamenjali za žrtve aidsa, »bašejo z zdravili, s katerimi se pridobiva na teži«, piše v poročilu dualskega časopisa Le Messager, o tem pa je pisalo v Courrier International. »Ko bolan človek shujša, se novica zelo hitro širi in javnost meni, da je izguba teže najbolj prepoznaven simptom bolezni.« V Afriki temu pravijo tudi bolezen suhosti. Zdravila, ki jih prodajajo na črnem trgu, ljudje jemljejo »brez zdravniškega recepta«, pravi ta afriški vir. Za suhe mladenke pa so govorice in strah pred tem, da bi jih družba izobčila zaradi suma na hiv infekcijo, močnejši od mogočega tveganja.

Dokazi, da je bil Pavel na Cipru?

»Italijanski arheologi na Pafu, skalnati, s soncem obsijani jugozahodni obali Cipra, pravijo, da so odkrili najstarejši dokazni material, ki potrjuje, da je bil Pavel na tem otoku,« piše v Biblical Archaeology Review. »Doslej se je za apostolov obisk vedelo le iz Nove zaveze, v kateri piše, da se je Pavel na svojem prvem misijonarskem potovanju ‚peljal po morju na Ciper‘, tam pa je ‚prešel ves otok do Pafa‘. (Dejanja 13:4–6)« Dokaz je fragment neke marmorne plošče, na kateri sta dve vrstici v grščini. V gornji vrstici piše »LOI«, pod njo pa »OSTO«. Arheologi so to rekonstruirali, tako da se bere »(PAU)LOI (AP)OSTO(LOI)« oziroma »Pavel apostol«, in datirali v prvo ali drugo stoletje n. š. »Zaradi Pafio [pafskega] fragmenta lahko začnemo obnavljati zemljevid Pavlovih potovanj,« je dejal Filippo Giudice, vodja arheološke ekipe.

Po vas imenovane nove vrste

»Ali iščete res posebno darilo za ljubljenega človeka, ki ima, kot je videti, vse?« sprašuje revija Science. »Na voljo je pomoč. V zameno za prispevek k raziskovanju biološke raznolikosti lahko prej neznano vrsto orhideje, komarja ali morskega polža poimenujete po [ljubljenem] človeku, kar je potem za večno zapisano v naravoslovni literaturi.« Lahko pa jo poimenujete po sebi. Nedavne raziskave kažejo, da je v naravoslovni literaturi opisana le desetina, oziroma še manj, danes obstoječih vrst. Na tisoče zbranih vrst je brez imen, shranjenih v predalih muzejev, in čaka, da jih bo kakšna naravoslovna revija poimenovala in opisala. Ljudje se lahko zdaj obrnejo na spletno stran in pogledajo sliko še nepoimenovane vrste, ki ima že za tiskanje pripravljen opis. Nato lahko s prispevkom 2800 USD ali več dajo vrsti latinsko ime po lastni izbiri. Tako organizacija, ki se imenuje BIOPAT, upa, da bo povečala sklad za sistematiko in za ohranitev novih vrst.

Otroci žrtve

»Vsak dan [. . .] umre 30.500 dečkov in deklic, mlajših od pet let, zaradi mnogih takih razlogov, ki bi se jih dalo preprečiti,« piše v poročilu The State of the World’s Children 2000 Sklada Združenih narodov za otroke. V časopisu Indian Express poročajo o »ocenah, da je bilo v zadnjem desetletju dva milijona otrok ubitih in šest milijonov otrok ranjenih ali pohabljenih v oboroženih bojih, še več milijonov pa je žrtev zlorabe človekovih pravic«. Več kot 15 milijonov otrok je beguncev ter več kot milijon otrok ločenih od staršev ali pa so osiroteli. Poleg tega v poročilu še omenjajo študije Mednarodne delavske organizacije, ki kažejo, da je vsaj 250 milijonov otrok med 5. in 14. letom starosti prisilnih delavcev, 20 odstotkov pa jih dela v skrajno nevarnih razmerah. Kak milijon otrok po svetu prisilijo, da delajo v prostituciji, in vsak mesec se 250.000 otrok okuži z virusom hiva. Poleg tega 130 milijonov otrok (dve tretjini je deklic) ne obiskuje šole.

Sodobna, ročno napisana Biblija

Stekla so dela okrašene, ročno napisane Biblije, ki naj bi bila končana v šestih letih in naj bi po nekih ocenah stala 3 milijone USD. Dovoljenje za to delo so dali benediktinski  menihi z Univerze St. Johna v ameriški zvezni državi Minnesota. Britanski kaligraf oziroma lepopisec Donald Jackson v svoji delavnici v Walesu nadzoruje majhno ekipo kaligrafov, ki skupaj z njim dela na tem projektu. Na fin tanek pergament pišejo z gosjim peresom in starim kitajskim črnilom, ogljem iz prečiščenih saj, pomešanih s smolo. Posebej za to delo oblikovano kaligrafsko besedilo bo računalniško tiskano, potem pa ročno prepisano. Kasneje mu bodo dodali še ilustracije in okrašene črke. Končni izdelek bo zajemal sedem zvezkov z več kot 1150 stranmi, vsak pa bo velik približno 60 centimetrov in širok 40 centimetrov. Za prvo tovrstno nalogo umetniške vrednosti v zadnjih 500 letih je bila izbrana angleška biblija New Revised Standard Version. Vendar so vrstni red biblijskih knjig spremenili in prvi zvezek se začne z evangeliji. Kasneje načrtujejo še izdajo 100 zbirateljskih izvodov. Vsaka zbirka bo stala med 60.000 in 80.000 USD.

Kadilci ali nekadilci, onesnaženje je neogibno

Večina otrok kadilcev v Indiji začne kaditi zelo zgodaj, poročajo na Tata Institute of Fundamental Research v Bombaju. Otroci z ulice, ki jih starši ne nadzorujejo, začnejo kaditi povprečno pri osmih letih, šolajoči se otroci, za katere kdo skrbi, pa pri enajstih. Toda neka druga raziskava v Bombaju je pokazala, da otroci, za katere starši dobro skrbijo in ki nikoli niso začeli kaditi, vdihnejo toliko onesnaževalcev, kakor da bi pokadili dva zavojčka cigaret na dan! Glede na poročilo v časopisu The Asian Age sta Bombaj in Delhi med petimi najbolj onesnaženimi mesti na svetu. Po bombajskih ulicah redno vozi kakih 900.000 vozil, drugih 300.000 pa vsak dan prihaja v mesto in odhaja iz njega, tako da je onesnaženje zraka, glede na poročilo, 600 do 800 odstotkov višje od dovoljenih emisijskih mej, ki jih je postavila Svetovna zdravstvena organizacija.

Kitajske poslastice iz divjih živali

Divje živali na Kitajskem so ogrožene zaradi »spremembe življenjskega sloga in hranitvenih navad«, piše v reviji Down to Earth. Širi se prepričanje, da so določene vrste divjih živali bolj zdrava hrana kakor druge, to pa je sprožilo veliko povpraševanje po eksotičnih poslasticah. Na prvem mestu so kače, s tem da strupene stanejo dvakrat toliko kakor nestrupene. Živali, na primer divji prašiči, afriške cibetovke, krastače, žabe, pitoni, luskavci, čiruji in redke ptice, so zelo priljubljena hrana ter so na jedilnikih restavracij po vsej Kitajski. Mnogo teh živali spada med ogrožene vrste, kar pomeni, da so pod vladno zaščito. Vendar nekateri lastniki restavracij s podpisom jamčijo gostom, da so divje živali, ki jih strežejo v restavraciji, res divje in ne udomačene ali umetno vzgojene. Kitajska vlada je začela kampanjo za zaščito divjih živali pred samozvanimi gurmani in pri tem uporablja geslo »Recite ne divjačini«.

Nevarno za ptice

»Severnoameriške poslovne zgradbe in komunikacijski stolpi so tihi ubijalci,« je objavljeno v reviji The Globe and Mail iz Toronta v Kanadi. »Menijo, da na tej celini letno pogine 100 milijonov ptic zato, ker se zaletijo v zgradbe, tudi v okna domov.« Luči, ki jih v pisarnah pustijo ponoči prižgane, nerazložljivo zmedejo navigacijsko sposobnost ptic selivk. Izvedenci pravijo, da je ta problem zelo razširjen. »Ne poznam kraja v tej državi, na tej celini, kjer ne bi imeli takih primerov,« pravi ornitolog David Willard. Skupine, kakršna je Toronto’s Fatal Light Awareness Program, stremijo k temu, da bi poučile pisarniške delavce, naj zvečer ugasnejo luči.

Poleg tega »nebni žarometi« (reflektorji, ki osvetljujejo nebo, da bi privabili ljudi v diskoteke ali v druga zabavišča) pritegnejo nočne živali, poroča nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Luči zmedejo občutljive navigacijske sisteme ptic in netopirjev. Znano je, da ptice v tej zmedenosti potem spremenijo značilno obliko letenja jate, smer letenja, se prestrašeno oglašajo in celo popolnoma pretrgajo svojo selitev. Včasih se ptice, ki zaidejo s poti, po urah in urah letenja izčrpane spustijo na tla, šibke pa celo umrejo. Inštitut za zaščito ptic v Frankfurtu je zahteval prepoved »nebnih žarometov«.