Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali imate nemirne noge?

Ali imate nemirne noge?

Ali imate nemirne noge?

NOČ je. Udobno in sproščeno ležite v postelji. Nato pa se začne – tisti gomazeči občutek v vaših nogah. Ne morete, da se zanj ne bi zmenili. Olajšanje vam prinese le to, da vstanete in se premikate. Hoja vam pomaga, toda ko se uležete nazaj, je tisti občutek spet tu. Hočete spati, a ne morete. Če nekaj podobnega doživljate tudi vi, niste sami. To stanje ima na primer morda kar 15 odstotkov prebivalstva ZDA.

Čeprav danes mnogi zdravniki pri diagnosticiranju prezrejo to motnjo oziroma je ne zdravijo primerno, pa ni nova. Leta 1685 je neki zdravnik pisal o ljudeh, ki po tem, ko gredo spat, občutijo »tako velik nemir« v rokah in nogah, da »ne morejo več spati, kakor da bi bili na kraju največjega mučenja«.

Del problema pri prepoznavanju te motnje je v tem, da ni laboratorijskega testa, s katerim bi jo lahko določili. Razpozna se jo po simptomih, ki jih povzroča. Dobro obveščen zdravnik vas bo morda vprašal: ‚Ali v eni nogi ali obeh občutite gomazenje? Ali to kdaj občutite tudi v rokah? Ali nelagodje izgine, če vstanete in hodite, si pripravite kopel ali pa si noge zmasirate? Ali se neprijeten občutek včasih pojavi, če morate dolgo sedeti, na primer v avtomobilu ali letalu? Ali vas muči večinoma ponoči? Ali ima kdo od vaših družinskih članov isto težavo? Ali vam vaš zakonec pravi, da včasih med spanjem nenadoma trznete z nogami?‘ Če na nekaj teh vprašanj odgovorite pritrdilno, bo zdravnik morda sklenil, da imate sindrom nemirnih nog (SNN).

Tisti, ki ga imajo

Pri nekaterih je SNN blaga motnja z občasnimi simptomi. Pri drugih pa je veliko resnejši, povzroča kronično nespečnost, ta pa potem utrujenost podnevi, ki močno moti vsakdanje življenje. Neki prizadeti pravi: »Čutim, kakor da bi mi v nogah lezli in gomazeli črvi. Da preženem ta občutek, moram z nogami pomigati.«

SNN prizadene oba spola in je najpogostejši pri starejših, pri njih je tudi resnejši. Največkrat ga diagnosticirajo pri ljudeh, ki so v 50-ih letih, čeprav se simptomi pogosto pojavijo že desetletja prej. Včasih se jih lahko zasledi že v otroštvu. Vendar pa pogosto SNN pri otrocih ne razpoznajo. Ker mladi, ki imajo SNN, ne morejo sedeti pri miru oziroma so stalno nemirni, jih navadno označijo za »hiperaktivne«.

Čeprav strokovnjaki pravijo, da je SNN nevrološka motnja, pa je vzrok zanj težko točno določiti. Pri večini, ki ga imajo, je vzrok neznan. Vendar pa SNN povezujejo z določenimi dejavniki. Na primer: pojavlja se družinsko in se genetsko prenaša s staršev na otroke. Simptome SNN občutijo nekatere nosečnice, še zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti. Po porodu motnja navadno izgine. Včasih težave SNN sprožijo zdravstvene motnje, na primer pomanjkanje železa ali določenih vitaminov. Simptome SNN pa lahko povzroči tudi kronična bolezen – še zlasti ledvična odpoved, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis in periferna nevropatija, poškodba živcev v rokah in nogah.

V iskanju olajšanja

Žal ni zdravila proti SNN in simptomi se z leti pogosto poslabšajo. Toda dobra novica je, da se lahko SNN učinkovito zdravi, velikokrat brez zdravil. Ni ene same rešitve; kar deluje pri enem, morda ne tudi pri drugem. Prizadeti morajo ugotoviti, katere navade, dejavnosti ali zdravila poslabšajo oziroma izboljšajo simptome.

Prvi korak pri zdravljenju je ugotoviti, ali pri posamezniku simptome SNN povzroča kakšno zdravstveno stanje, ki se ga da popraviti. Ljudje, ki jim primanjkuje železa ali vitaminov, si bodo morda že s tem, da svoji prehrani dodajajo železo ali vitamin B12, olajšali simptome SNN. Vendar pa je lahko prekomerno uživanje vitaminov in mineralov zdravju nevarno. Zato bi moral pri odločanju o tem, ali naj posameznik uživa železove ali vitaminske dodatke, sodelovati tudi zdravnik.

Nekaterim simptome SNN poslabša kofein. Ta je v kavi, čaju, čokoladi in mnogih brezalkoholnih pijačah. Uživanje manj kofeina oziroma odpoved kofeinu lahko izboljša simptome SNN oziroma jih povsem odpravi. Simptomi pa navadno trajajo dlje oziroma so intenzivnejši tudi zaradi uživanja alkohola. Nekateri občutijo olajšanje, če alkohola pijejo manj oziroma ga sploh ne pijejo.

Življenje s SNN

Če imate SNN, vam bodo morda pomagale spremembe življenjskega sloga. Ker utrujenost in zaspanost pogosto poslabšata simptome, vam lahko res pomaga, če imate dosledno rutino spanja. Če je mogoče, je najboljše, da spite v mirnem, hladnem in udobnem okolju. Pomaga tudi to, da greste vsak večer spat ob isti uri in da vsako jutro ob isti uri vstanete.

Reden program telovadbe vam bo pomagal ponoči dobro spati. Vendar pa utegne imeti intenzivna telovadba kakih šest ur ali manj pred spanjem nasproten učinek. Nekateri, ki imajo SNN, ugotavljajo, da jim zmerna telovadba, tik preden gredo v posteljo, pomaga spati. Poskusite z različno telovadbo, da boste ugotovili, kaj najbolj pomaga vam.

Ne upirajte se, če začutite, da se morate gibati. Če skušate gibanje zatreti, se simptomi navadno poslabšajo. Pogosto je najboljše, da vstanete s postelje in se premikate. Nekaterim nekoliko pomaga hoja, pretegovanje, kopel z vročo ali mrzlo vodo oziroma masiranje nog. Če morate dolgo sedeti, na primer ko potujete, vam utegne pomagati to, da si misli dejavno zaposlite z branjem.

Kako pa je z zdravili? Ustanova za sindrom nemirnih nog, v Raleighu v Severni Karolini (ZDA), pravi, da »bo morda treba začeti s farmakološko terapijo [terapijo z zdravili]«. Ker ni enega zdravila, ki bi učinkoval pri vseh, ki trpijo zaradi SNN, bo morda vaš zdravnik moral poiskati zdravilo, ki bo najbolje pomagalo vam. Nekateri menijo, da najbolj pomaga uživanje več zdravil hkrati. Včasih kakšno zdravilo nekaj časa deluje, nato pa nič več. Ker je uživanje zdravil, še zlasti pa jemanje več zdravil sočasno, tvegano za zdravje, je pomembno, da s svojim zdravnikom tesno sodelujete, da bi dognali, kaj najbolj pomaga vam.