Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Očarljiva barva korjoškega porcelana

Očarljiva barva korjoškega porcelana

Očarljiva barva korjoškega porcelana

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KOREJE

LETA 1995 so v Trumanovi knjižnici v ameriški zvezni državi Missouri odkrili zaklad. Kaj so našli? Keramično stekleničko za vodo s cvetnim vzorcem in temno obarvano glazuro. Steklenička je le 23 centimetrov visoka, a njeno vrednost ocenjujejo na približno 3,000.000 USD. To je primerek korejske lončenine, znane pod imenom korjoški porcelan. Leta 1946 ga je kot darilo iz rok korejske vlade dobil nekdanji ameriški predsednik Harry Truman.

Zakaj je korjoški porcelan tako dragocen? In po čem se razlikuje od drugega porcelana?

Edinstvena metoda

Označba »korjoški porcelan« se nanaša na edinstveno vrsto keramike, ki so jo začeli izdelovati v tako imenovanem korjoškem obdobju korejske zgodovine (918–1392 n. š.). * Korejska beseda za porcelan, čongja, pomeni modroobarvan porcelan. Takratni Kitajci so posebej cenili porcelan in zanj uporabljali izraze, kot je »najboljši pod nebom«. Korjoški porcelan je tako poseben zaradi temne, lesketajoče se modrozelene glazure.

Privlačna žadasto zelena barva nastane zaradi vezave barv gline in glazure. To se je doseglo z dvakratnim žganjem vsakega kosa. Korejski umetnostni zgodovinar Yang-Mo Čung pojasnjuje, da so v tem postopku oblikovali posodo iz gline, ki je vsebovala železo. Najprej so jo žgali pri 700 do 800 stopinjah Celzija. Nato so površino premazali z glazuro, v kateri je bil kalcijev karbonat in od 1 do 3 odstotki železa. Nato so posodo ponovno žgali, tokrat pri temperaturi 1250 do 1300 stopinj Celzija in pri znižanem pritisku. *

Če si korjoški porcelan pobliže ogledamo, odkrijemo, da so njegove elegantne linije in oblika v navidez naravni harmoniji. Klasične porcelanske steklenice, čajniki, sklede in kozarci odsevajo enake umetniške linije in obliko kakor tradicionalna korejska oblačila in celo plesi. Umetniške risbe na posodah odsevajo tudi motive iz narave. Lončarji so motive, ki so jih navdihovale gore, drevesa, rože, ribe, ptice, žuželke in ljudje, združevali v čudovite upodobitve okolja na površini porcelana. Nekatere geometrične vzorce, ki so jih uporabljali, je še vedno mogoče najti v sodobnih poslikavah lončenine.

Zdaj pa si poglejmo barve, ki so jih uporabili za vzorce na porcelanu. Večino teh vzorcev so nanesli s črnimi in belimi pigmenti. Sprva so korjoški lončarji privzeli kitajsko tehniko. Kmalu pa so začeli kazati lastno domiselnost. Izrazit primer je tehnika nanašanja, ki se je imenovala sangam. Pri tem postopku se želeni motiv vreže v površino še nedokončane posode, nastale brazde pa se zapolni z belo ali rdečo glino. Nato primerek žgejo. Pri tem postopku bela glina ostane snežno bela, rdeča pa počrni.

Pobliže si oglejmo porcelan in na njegovi površini bomo odkrili nežne razpoke. Gre za hibo? Kako pride do tega pojava? Da bi bila risba izrazitejša, je treba vdelani motiv dodelati, glazura pa mora biti čim tanjša. Glazura porcelana je tako tanka in krhka, da zaradi tega po vsej površini neogibno nastanejo drobne razpoke – stranski učinek nanašanja resnično prosojnega nanosa. Tako razpoke pomenijo naravno značilnost korjoškega porcelana in niso napaka. Pravzaprav nekateri sodobni lončarji namenoma uporabljajo glazure, ki pokajo.

Naprezanja, da bi oživili korjoški porcelan

Potem ko so na začetku 13. stoletja Mongoli vdrli v Korejo, je korjoški porcelan naglo izgubljal vrednost. Navsezadnje so lončarji nehali izdelovati te čudovite posode, njihova umetnost izdelave pa je šla v pozabo. Danes so se sodobni lončarji zaradi visoke cene korjoškega porcelana in omejenega števila primerkov odločili, da bodo to tehniko oživili. S preiskovanjem delčkov staroveškega porcelana so ustvarili primerke, ki so popolnoma enaki izvirnikom tako po velikosti kakor po obliki, nekaj lončarjev pa trdi, da je uspelo zadeti starejšo, očarljivo barvo korjoškega porcelana. Vendar pa je težko ustvariti natanko enako sestavo staroveške glazure, izdelane le iz naravnih snovi.

Sodobni lončarji se lotevajo tudi posnemanja drugih podrobnosti iz preteklosti, na primer načina in dolžine žganja lončenine. Raziskovalci na Inštitutu za raziskovanje porcelana v Koreji preizkušajo različne snovi in tehnike, da bi oživili očarljivo barvo korjoškega porcelana.

V zadnjih letih so odkrili dolgo skrite zaklade korjoškega porcelana. Leta 1995 se je na primer neki ribič odločil, da se bo naslanjal na slišane pripovedi o delčkih lončenine, ki so se zapletli v ribiške mreže. Skupaj z drugimi ribiči je začel iskati lončenino. Navsezadnje je na plano potegnil 129 kosov porcelana. Urad za ohranjanje korejske kulturne dediščine je zaradi uspeha teh ribičev sestavil raziskovalno skupino. Našli so ladjo, ki se je potopila, ko je prevažala porcelan, in v nekaj mesecih je ekipa odkrila kar 463 kosov! Ni treba povedati, kako zelo navdušeni so bili raziskovalci porcelana in umetnostni zgodovinarji.

Uživanje v korjoškem porcelanu danes

Kako lahko danes uživate v lepoti korjoškega porcelana? Morda lahko obiščete razstavo korejske umetnosti v kakem od znanih muzejev po svetu, na primer v Britanskem muzeju ali v Newyorškem metropolitanskem muzeju umetnosti. Seveda pa je še boljše, če pridete v Korejo in si morda ogledate mesto Kangjin, kjer je bilo največ prvotnih peči za žganje porcelana. Lahko pa si ogledate enega od več letnih festivalov keramike v provinci Kyongju. Tam lahko spremljate izdelovanje porcelana. Morda boste celo sami preizkusili svoje spretnosti na lončarskem kolesu. Ali si lahko zamislite, kako sami oblikujete posodo, nanjo napišete besede ali nanesete vzorce, jo zapečete v žgalni peči in navsezadnje primete v roke dokončan izdelek?

Seveda lahko tudi kupite sodobni porcelan v kakšni veleblagovnici ali trgovini s spominki. Tam imajo razstavljene vaze, garniture čajnih skodelic in druge vrste posode, bodisi da so jih ročno izdelali krajevni lončarji ali pa so bile narejene v tovarni. Morda lahko potem postrežete gostom kakšen korejski čaj v porcelanskih čajnih skodelicah, medtem ko vam mizo krasi porcelanska vaza s cvetjem.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 6 Sodobno ime Koreja izhaja iz imena Koryo.

^ odst. 7 Pri znižanem pritisku je dovod zraka v žgalno peč omejen, zaradi česar nastaja ogljikov monoksid.

[Slika na strani 17]

Izvirna vaza iz 12. stoletja

[Vir slike]

The Collection of National Museum of Korea

[Slika na strani 18]

Podrobnost s korjoškega porcelana kaže edinstven nanos