Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Bes po vozniškem izpitu

»Od leta 1994 se je število besednih in fizičnih napadov na 500 francoskih ‚inšpektorjev‘ avto šole povečalo za 150 odstotkov,« poroča pariški časopis International Herald Tribune. Dvajsetminutni vozniški izpit opravi manj kot 60 odstotkov kandidatov in tisti, ki niso obiskovali dragega vozniškega tečaja, skoraj vsi padejo. Kateri izpita ne naredijo, vse huje stresajo svoj bes na člane izpitne komisije. Te so že udarili s pestjo in jih, držeč za lase, izvlekli iz avtomobila. Enega je celo neki moški preganjal z injekcijo, v kateri je bila, kot je trdil, z aidsom okužena kri. Nedavno je 23-letni mladenič, ki je na izpitu padel, na izpitnega člana streljal s pištolo z gumenimi kroglami. Člani komisije, ki se želijo obvarovati pred takšnim nasiljem, priporočajo, da voznikov o rezultatu izpita ne bi obvestili več osebno, temveč po pošti.

Učenci pod stresom

Bombajski časopis Asian Age poroča, da je za mnoge otroke v Indiji konec šolskega leta s preizkusi znanja še posebej stresen. To, da se skušajo čimveč naučiti tik pred testi in da se nanje pritiska, da bi dobili dobre ocene, je za nekatere le preveč. Število učencev, ki obiščejo psihiatra, se v tem obdobju podvoji. Nekateri starši svojim otrokom, ker želijo, da bi ti teste dobro opravili, omejijo vse oblike sprostitve. »Zaradi staršev so otroci pod hudim pritiskom. Tu pa je še tekmovanje z drugimi učenci,« opaža psihiater V. K. Mundra. Pristavlja, da se mnogi starši »ne zavedajo, da si bo otrok, če mu pomagajo sprostiti se, osvežil um, to pa mu bo tudi pomagalo bolje se učiti«. Dr. Harish Shetty piše, da je stres zaradi testov »proniknil tudi do učencev od prvega do sedmega [razreda]«.

Divji prašiči prihajajo v mesta

Glede na nemški tednik Die Woche so divji prašiči, ki so navadno plašni gozdni prebivalci, odkrili, da mesta niso le vir obilice hrane, temveč tudi zavetja pred lovci. V Berlinu divje svinje celo kotijo mladiče. Lačne živali pa se ne zadržujejo le po gozdnih področjih ali v javnih parkih. Pustošijo tudi zasebne vrtove, kjer pohrustajo čebulice rož. Mnogi meščani se svinj, ki lahko tehtajo tudi do 350 kilogramov, prestrašijo in nekateri se zatečejo na drevo oziroma v telefonsko govorilnico. Zaradi teh živali je tudi nešteto prometnih nesreč. Mnogi stanovalci se po vrnitvi iz službe domov srečajo s temi ščetinastimi vsiljivci. Neki človek je vprašal: »Kako naj pridem domov, ko je med mojim avtomobilom in vhodnimi vrati 20 divjih prašičev?«

Najstniški zakoni

Glede na nedavno raziskavo Narodnega zdravja družine je v Indiji 36 odstotkov poročenih mladostnikov, starih od 13 do 16 let. Raziskava, o kateri je pisal bombajski časopis Asian Age, je poleg tega pokazala, da je rodilo oziroma zanosilo 64 odstotkov deklet, starih od 17 do 19 let. Po poročilu lahko zaradi z nosečnostjo povezanih vzrokov umre dvakrat več mladih mamic, starih od 15 do 19 let, kakor tistih, ki imajo od 20 do 24 let. Poleg tega se je v zadnjih nekaj letih med mladimi, starimi med 15 in 24 let, podvojilo tudi število spolno prenosljivih okužb. Strokovnjaki pravijo, da so za naraščajoče težave krivi pomanjkljivo znanje ter zavajajoče informacije glede spolnosti, ki jih prenašajo vrstniki in javna občila.

Zamenjava ene bolezni z drugo

»Pred tridesetimi leti so za izčrpavajočo bolezen bilharciazo, ki jo povzročajo zajedalci, katere prenašajo vodni polži, zboleli trije od petih Egipčanov,« navaja The Economist. Nevarnost, da bi zanjo zboleli, pa so močno zmanjšali s sodobnimi zdravili v množičnih akcijah proti bilharciazi. Toda sedaj je videti, da so v eni teh prvih akcij »milijone izpostavili hepatitisu C, potencialno smrtnemu virusu, ki lahko izpodrine glavni zdravstveni problem v Egiptu, bilharciazo«. Do tega je prišlo, ker so igle injekcij proti bilcharciazi »rutinsko rabili po večkrat in jih redkokdaj primerno sterilizirali. [. . .] Poleg tega so znanstveniki virus hepatitisa C (VHC), ki se prenaša s krvjo, odkrili šele leta 1988,« piše v reviji. Sedanje raziskave kažejo, da je v Egiptu »največ obolelih za hepatitisom C na svetu«. Pravijo, da ima hepatitis C, ki v 70 odstotkih primerov povzroči kronično bolezen jeter in je v 5 odstotkih smrten, kakih 11 milijonov Egipčanov, približno vsak šesti. Članek opisuje, da je to bil »največji in edini zdravniški prenos virusne bolezni, kar ga doslej poznamo,« in dodaja: »Tolažimo se le s tem, da bi brez teh množičnih akcij zaradi bilharciaze umrlo mnogo več ljudi.«

Onesnaževanje priklicuje nadlogo komarjev

Onesnaževanje vode blizu reke Chili, ki se vije skozi eno perujskih največjih mest Arequipa, očitno prispeva k problemu pikajočih žuželk. Tamkajšnji prebivalci so v boju proti invaziji majhnih pikajočih komarjev izčrpali krajevne zaloge sredstev proti mrčesu. Glede na limski časopis El Comercio menijo, da je nadlogo priklicalo kemično onesnaženje reke Chili. Videti je, da so strupi v reki uničili mnogo krastač, ki so »več let skrbele za naravni biološki nadzor nad temi žuželkami«, piše v časopisu.

Močnejša vina

Britanska policija in tamkajšnje o alkoholu osveščene skupine opozarjajo, da lahko zmerni pivci vina, če pijejo vino z višjo vsebnostjo alkohola, postanejo vinjeni. Pred desetimi leti so običajno samo vina posebnih letnikov oziroma desertna vina vsebovala 13 ali 14 odstotkov alkohola. Sedaj pa ima veliko vin za vsakodnevno rabo tudi do 14 odstotkov alkohola. Ta vina večinoma prihajajo iz Avstralije, Južnoafriške republike in Čila, torej iz držav, kjer grozdje zaradi toplejšega podnebja bolj dozori in je sladkejše in je zato tudi vino močnejše. Po tem poročilu v londonskem The Sunday Timesu je Mary-Ann McKibben, pomočnica direktorja Alkoholne združbe, dejala: »Količina alkohola v vinu narašča in to vse bolj bega porabnike, ki višje vsebnosti alkohola ne upoštevajo.«

Preveč čisto?

Nemški časopis Westfälische Nachrichten poroča, da so po mnenju Inštituta okoljske medicine in bolnišnične higiene s freiburške univerze v Nemčiji antibakterijski dodatki v nekaterih gospodinjskih izdelkih lahko neporabni ali celo nevarni. »Nobeden od njih ni potreben,« pravi profesor Franz Daschner, predstojnik inštituta. »Ravno nasprotno, porabnikom lahko škodijo.« Nekateri teh izdelkov denimo vsebujejo snovi, ki so zelo alergene. Glede na poročilo pri oblačilih, ki imajo že slab vonj, ni treba rabiti antibakterijskih kemičnih sredstev, temveč jih je treba preprosto oprati. Daschner sklepa: »Popolnoma zadostuje že navadno čiščenje z okolju neškodljivimi čistilnimi sredstvi.«

Pritisk, da bi bili podobni

Neka vladna raziskava med 500 najstniki v Angliji nakazuje, da se mladi »prebijajo skozi vse večji pritisk, da bi bili podobni idealiziranim slikam v oglasih in po javnih občilih,« poroča londonski The Guardian. Dekleta se s takšnim stresom spoprijemajo tako, da se zaupajo tesnim prijateljicam, fantje pa teže izpovejo svoja čustva, zato mnogi od njih kažejo jezo z napadalnim ali kriminalnim vedenjem. Zaradi manjvrednostnih občutkov in povečane potrtosti je trikrat verjetneje, da naredijo samomor kakor dekleta iste starosti. Po drugi strani pa je za dekleta štirikrat verjetneje, da si namerno škodijo ali zbolijo za motnjami hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija.

Zapuščeni nogometaši

»Več kot 90 odstotkov mladih nogometašev, ki jih v Afriki izberejo, da bi igrali v francoskih moštvih, konča kot nezakoniti delavci [brez] kakršnega koli upanja, da bi postali del francoske družbe,« piše v pariški reviji Marianne. V uradnem francoskem vladnem poročilu so javno obtožili brezvestne sprejemne agente, ki za to, da bi poiskali »posebej uspešne mlade«, prepotujejo planet. Na tisoče afriških fantov, med katerimi jih je kakih 300 mlajših od 13 let, zavajajo s senom o bleščeči športni karieri. Toda velika večina mladih ne podpiše nikakršne uradne pogodbe s klubom in konča povsem brez denarja. Revija pripominja: »V arhivih nogometnih odvetnikov je mnogo več žalostnih zgodb kakor zgodb o uspehu.«