Biblijsko gledišče

Ali lahko znanost priskrbi večno življenje?

PRED leti bi se takšno vprašanje zdelo nesmiselno. Sedaj pa nekateri resno razmišljajo o tem upanju. Znanstveniki so z uporabo metod, za katere nekateri menijo, da bi jih morda lahko uporabili pri ljudeh, že uspeli podvojiti življenjsko dobo vinskih mušic in črvov.

Raziskave kažejo, da so normalne človeške celice umrljive, število njihovih delitev je omejeno. Ko to mejo dosežejo, se ne delijo več. Ta proces primerjajo z notranjo uro, ki nadzoruje, kdaj se ljudje postarajo in umrejo. Znanstveniki se sedaj trudijo to uro nanovo nastaviti.

Po neki priljubljeni teoriji leži ključ za staranje na koncu vsake verige DNK, na področju, imenovanem telomer. Telomere primerjajo s plastičnimi kapicami na koncu vezalk, ki te ščitijo, da se ne bi razpletle. Znanstveniki so opazili, da se telomeri vsakič, ko se celica deli, skrajšajo kakor goreča vžigalna vrvica. Kaže, da se nazadnje telomeri skrajšajo do točke, ko se celica preneha deliti. Če pa je prisoten določen encim, se telomeri ne krajšajo. Po tej teoriji naj bi to celicam omogočalo, da se neomejeno delijo naprej. Uradnik družbe, ki je sodelovala pri tem delu, je dejal: »Prvič si lahko zamislimo človeško nesmrtnost.« Vendar pa se vsi znanstveniki ne strinjajo.

Odkod smrt

Že tisočletja so ljudje, ki verjamejo v Biblijo, seveda prepričani o možnosti, da človek lahko živi večno. Pri tem pa ne zaupajo v človeške znanstvenike, temveč v Mojstra znanosti, ki je ustvaril vsa živa bitja, v Boga Jehova. (Psalm 104:24, 25)

Biblija odkriva, da človeška smrt ni bila del Stvarnikovega namena. Prva človeka sta bila ustvarjena po Božji podobi in postavljena v rajski vrt. Bila sta popolna, brez umske ali telesne hibe. Kot takšna bi lahko na zemlji živela večno. Tako je Bog želel zanju. Naročil jima je, naj imata otroke in postopoma razširita raj po vsej zemlji. (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:8, 9, 15)

Kot je razvidno iz 3. poglavja Prve Mojzesove knjige, se je Adam namerno uprl Bogu, čeprav je vedel, da je kazen za to smrt. Poleg tega je, ker se je odločil za pot  neposlušnosti, prenesel greh in smrt na svoje še nerojeno potomstvo. Apostol Pavel je to pojasnil takole: »Kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Z drugimi besedami, ker je Adam grešil, njegovo telo ni bilo več popolno. Postopoma se je postaral in umrl. Njegovo potomstvo je to napako podedovalo.

Človeška smrt je torej posledica Adamovega upora in Božje obsodbe, ki je temu sledila. Ljudem te obsodbe ne bo uspelo razveljaviti. Čeprav je znanost v medicini zelo napredovala, navdihnjene Mojzesove besede, zapisane pred 3500 leti, še vedno zvenijo resnično: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.« (Psalm 90:⁠10)

Jehovova priprava za večno življenje

K sreči pa upanje obstaja! Čeprav sedaj vsi ljudje navsezadnje umremo, pa Jehovov namen ni, da bi se to stanje nadaljevalo v nedogled. Čeprav sta si Adam in Eva zaslužila smrt, je Bog vedel, da bodo med njunimi še nerojenimi otroki mnogi, ki se bodo hvaležno odzvali na njegov ljubeči nadzor. Za takšne je priskrbel pripravo za večno življenje na zemlji. Psalmist je zapisal: »Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29) Kako pa bo to doseženo?

To se ne bo zgodilo zaradi človekovega razvozlavanja skrivnosti DNK. Ne, večno življenje je darilo, ki ga bo Jehova podaril tistim, ki verujejo vanj. Ker je vedel, da potomstvo Adama in Eve potrebuje odrešitev, mu je priskrbel sredstvo za dosego večnega življenja – odkupno žrtev Jezusa Kristusa. Jezus je omenil to pripravo, ko je rekel: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:⁠16)

Jezus je bil, kakor Adam, popoln človek. Toda v nasprotju z Adamom je bil popolnoma poslušen Bogu. Zato je lahko žrtvoval svoje popolno človeško življenje in plačal za Adamov greh. S tem ljubečim dejanjem, ki je uravnovesilo tehtnico pravice, so Adamovi otroci lahko osvobojeni obsodbe na smrt. Zato bodo vsi, ki verujejo v Jezusa, dobili Božje darilo, večno življenje. (Rimljanom 5:18, 19; 1. Timoteju 2:5, 6)

Če bi ljudje lahko premagali nepopolnost in si zase priskrbeli večno življenje, ne bi bilo treba odkupnine. Biblija modro svetuje: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve. Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove. Blagor mu, komur je pomočnik Bog mogočni Jakobov, čigar nada je v GOSPODU, Bogu njegovem, ki je ustvaril nebesa in zemljo, morje in karkoli je v njih; ki hrani resnico vekomaj.« (Psalm 146:3–6)

Večnega življenja ne bodo priskrbele znanstvene raziskave, temveč Jehova. Vse, kar se Bog nameni storiti, lahko in tudi bo naredil. »Nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.« (Lukež 1:⁠37)

[Navedba vira slike na strani 18]

© Charles Orrico/SuperStock, Inc.