Pogled v svet

Drag hrošč

Računalniški strokovnjaki so si pošteno oddahnili, ko je večina računalniških sistemov uspešno prešla iz leta 1999 v 2000. Nekateri analitiki so napovedali, da mnogi računalniški programi zaradi programske tehnike, ki ni zajemala prvih dveh številk letnice, ne bodo zmožni razlikovati med letom 1900 in 2000 ter bodo zato odpovedali in povzročili vse mogoče motnje. (Glej Prebudite se!, 8. februar 1999, strani 21–23.) Da bi to preprečili, so pred zloveščim datumom programerji trdo delali, da bi popravili pomanjkljive sisteme. Koliko pa je to stalo? Glede na članek v francoskem dnevniku Le Monde neka finančna skupina meni, da je to znašalo »po vsem svetu od 300 do 600 milijard ameriških dolarjev«. V Združenih državah so porabili približno 100 milijard dolarjev in v Franciji 20 milijard. V primerjavi s tem je zalivska vojna zavezniške sile stala nekje »med 46 in 60 milijardami dolarjev«. Toda »zgodovina se bo ponovila [. . .] s parado novih z računalniškimi številkami povezanih problemov, ki nas bodo skrbeli«, piše v The Wall Street Journal. Na srečo pa »verjetno nobeden od teh problemov ne bo dosegel tolikšnih razsežnosti kakor hrošč leta 2000«.

Težave z gesli

Pozabljena gesla stanejo ameriška podjetja letno milijone dolarjev, saj imajo zaradi tega manjšo produktivnost, potrebna pa jim je tudi tehnična pomoč. »Pred dvajsetimi leti so si ljudje morali zapomniti samo številko socialnega zavarovanja in morda še eno ali dve telefonski številki,« piše v The New York Timesu. Sedaj pa so gesla za dostop do računalniških datotek in elektronske pošte na delovnem mestu mnogim postala del življenja. Pravzaprav ni nič neobičajnega, da se ljudem nabere na ducate gesel, dostopnih kod in osebnih identifikacijskih številk. Neki upravljalec računalniškega omrežja baje aktivno uporablja 129 gesel. Zaradi tega pri nekaterih družbah sisteme, ki temeljijo na geslih, nadomeščajo z elektronskimi bralniki prstnih odtisov in drugimi modernimi varnostnimi napravami.

Jeza in vaše srce

»Pri ljudeh, ki se hitro razjezijo, [je] skoraj trikrat več verjetnosti, da doživijo srčni infarkt, kakor pri tistih, ki se ne razjezijo tako hitro,« piše v poročilu časopisa Globe and Mail. V šestletni študiji, v kateri so ugotavljali tveganje bolezni srca, je sodelovalo skoraj 13.000 ljudi. Na začetku ni bil nobeden od sodelujočih bolan na srcu. Vsakemu so postavili vrsto vprašanj in ocenili, ali ima nizko, srednjo oziroma visoko stopnjo jezljivosti. V šestletnem obdobju je srčni infarkt doživelo 256 sodelujočih. Študija je odkrila, da je bilo pri ljudeh z zmerno stopnjo jezljivosti 35 odstotkov več verjetnosti, da bodo imeli težave s srcem. Vodilna avtorica študije dr. Janice Williams z univerze v Severni Karolini pravi: »Jeza lahko potencialno vodi v srčni infarkt, in to še posebej pri moških in ženskah v srednjih letih z normalnim krvnim pritiskom.« Raziskovalci zato priporočajo, naj k jezi nagnjeni ljudje razmislijo o tehnikah obvladovanja stresa.

Najnovejše o kajenju

»Svet se po stoletju naraščanja kajenja cigaret od teh odvrača,« poroča Worldwatch Issue Alert. Od leta 1990 do 1999 se je poraba cigaret po vsem svetu zmanjšala za 11 odstotkov. V Združenih državah kajenje upada že skoraj dve desetletji in leta 1999 so tam pokadili 42 odstotkov manj cigaret kakor leta 1980. Poročilo navaja, da so k zmanjšanju prispevale kampanje proti kajenju, vse večje zavedanje nevarnosti, povezanih s kajenjem, in višje cene. Poleg tega je »v Franciji število pokajenih cigaret na osebo z najvišjega števila leta 1985 upadlo za 19 odstotkov, na Kitajskem od leta 1990 za 8 odstotkov in na Japonskem od leta 1992 za 4 odstotke«.

Nezavarovani se ne menijo za bolezen

Po poročilu tiskovne agencije Reuters je nedavna raziskava v Združenih državah pokazala, da ljudje, ki niso zdravstveno zavarovani, pogosteje spregledajo bolezenske znake in manjkrat poiščejo zdravniško pomoč. Študija, ki so jo prvotno objavili v Archives of Internal Medicine,  je temeljila na podatkih, zbranih pri Narodnem centru za zdravstveno statistiko. Raziskava je pokazala, da so ljudje brez zdravstvenega zavarovanja tudi ob znakih hujše bolezni, na primer pri zamegljenem vidu ali pojavu bule v dojki, veliko redkeje poiskali zdravniško pomoč kakor tisti, ki so bili zavarovani. V poročilu so zapisali: »Ironično je, da v času, ko naša država uveljavlja ‚Pravice pacientov‘, še vedno nismo uveljavili pravice biti pacient.«

Londonski srednjeveški živalski vrt

Izkopavanja pod znamenitim Londonskim stolpom so odkrila nove podrobnosti o »srednjeveškem živalskem vrtu, v katerem je bila izredna zbirka živali«, poroča londonski The Sunday Times. Po besedah raziskovalcev obstajajo dokazi, da so nekoč pod delom, ki ga sedaj imenujejo Zahodni stolp, imeli kakih 100 vrst živali, tudi nosoroga, antilopo, tigre, noje, kače in aligatorje. Strokovnjaki že nekaj časa vedo za obstoj živalskega vrta, toda z novimi raziskavami po kraljevih, univerzitetnih in cerkvenih arhivih ter s podatki, sčasoma pridobljenimi z izkopavanjem, so pojasnili mnogo stvari. Živalski vrt je ustanovil kralj Ivan leta 1210, zaprli pa so ga leta 1835, ko so odprli londonski živalski vrt v Regentovem parku. Takrat so nekaj živali premestili v novi živalski vrt, druge pa z ladjami odpeljali v Ameriko. Živalski vrt je obstajal tako dolgo zato, ker so se monarhi zanj zapovrstjo zanimali, v deželi pa je prevladovalo relativno stabilno stanje. Geoffrey Parnell, glavni arhivar v Stolpu, pravi: »To je bil očitno londonski najdlje delujoči razstavni prostor, ki je bil stoletja v zabavo kraljevski družini in navadnim ljudem.«

Pravica na hitro

Revija New Scientist poroča, da trije sodniki v brazilski zvezni državi Espírito Santo preizkušajo računalniški program, ki je oblikovan tako, da pomaga deliti pravico na hitro. Program, ki ga imenujejo Elektronski sodnik, deluje na prenosnem računalniku. Ob manjši nesreči pokliče policija na mesto nesreče sodnika in sodnega uradnika. Program je oblikovan tako, da človeškemu sodniku pomaga pretehtati dokaze in izreči sodbo na samem kraju nesreče. To stori tako, da sodniku postavi vrsto vprašanj, kot je »Ali se je voznik ustavil pri rdeči luči?« oziroma »Ali je voznik spil več alkohola, kot to dovoljuje zakon?«. Zatem izpiše odločitev in razloge zanjo. Glede na New Scientist lahko ta program tudi »izreče globo, določi denarno kazen in celo priporoči zaporno kazen«. Upajo, da bo ta računalniški program pomagal človeškim sodnikom biti še učinkovitejši in tako pripomogel k zmanjšanju bremena preobteženega brazilskega pravnega sistema.

Voda za boljšo prodajo

Nekateri trgovci v Indiji so skušali pritegniti kupce, tako da so izkoriščali nedavno sušo. Ob nakupu večjih gospodinjskih pripomočkov so ponujali brezplačno vodo. V The Times of India je pisalo, da je neki trgovec na drobno obljubil, da bo vsak kupec peči, hladilnika, pralnega stroja ali televizije dva poletna meseca po štiri dni v tednu prejemal 500 litrov vode. Neka druga trgovina je za nakup hladilnika ali televizije ponujala ‚zastonj vodo do konca poletja‘. Na severozahodnem delu zvezne države Gudžarat, ki ga je prizadela ena od najhujših vodnih kriz doslej, so ugotovili, da je bila voda mnogo privlačnejša od zlatih in srebrnih daril ali brezplačnih počitnic. Neki poslovnež iz mesta Rajkot je dejal, da se je količina prodanega blaga s ponujanjem vode za boljšo prodajo trikratno povečala.

Razvozlana skrivnost diamanta

Najtrša človeku poznana naravna snov, diamant, nastane, ko je ogljik izpostavljen skrajnim temperaturam in pritisku. Kaj pa se zgodi s samim diamantom, ko ga izpostavimo pritisku? Na to vprašanje skušajo znanstveniki odgovoriti že 40 let – bolje rečeno, so skušali odgovoriti do pred kratkim. »Izkazalo se je, da kadar je pritisk pod ustreznimi koti dovolj močan,« poroča The Buffalo News, »se najtrša znana naravna snov spremeni v grafit, v isti ogljik [. . .], iz katerega je ta snov nastala.« Znanstveniki upajo, da jim bo to s poizkusi pridobljeno znanje pomagalo pri izdelavi boljšega diamantnega orodja.