Spoprijemati se s težavami prostate

»Pri 54 letih sem začel pogosto urinirati, včasih vsakih 30 minut. Zaradi teh simptomov sem se posvetoval z zdravnikom in spoznal, da mi bodo morali odstraniti prostato.« Podobne zgodbe so pogoste v ambulantah za zdravljenje prostate po vsem svetu. Kaj lahko moški naredi, da bi preprečil bolezni prostate? Kdaj naj bi se posvetoval z zdravnikom?

PROSTATA je kostanju podobna žleza, ki leži pod mehurjem in obdaja sečnico. (Glej ilustracijo medenice moškega.) Pri zdravem odraslem moškem tehta 20 gramov in meri po diagonalni osi največ 4 centimetre, po navpični osi največ 3 centimetre in po vodoravni osi največ 2 centimetra. Njena naloga je proizvajanje izločka, ki sestavlja približno 30 odstotkov semenske tekočine. Ta izloček, ki sestoji iz citronske kisline, kalcija in encimov, verjetno izboljša gibljivost semenčic (zmožnost premikanja) in plodnost. Poleg tega pa je v tem izločku prostate tudi cink, ki po mnenju strokovnjakov ščiti pred okužbami spolovil.

Prepoznati bolno prostato

Mnogo simptomov v predelu medenice je pri moških povezanih z vnetjem oziroma s tumorjem prostate. Prostatitis ali vnetje prostate lahko povzroči vročino, neprijetno uriniranje in bolečine v križu ali mehurju. Ko je prostata zelo otekla, lahko pacientu onemogoči uriniranje. Če vnetje povzroči bakterija, se obolenje imenuje bakterijski prostatitis in je lahko akutno ali  kronično. Navadno je povezano z vnetjem sečil. Vendar pa se v večini primerov vzroka za vnetje ne odkrije, zato se bolezen imenuje nebakterijski prostatitis.

Prostata navadno povzroči težave, kot so pogostejše uriniranje, uriniranje ponoči, vedno šibkejši curek urina in občutek, da mehur ni povsem prazen. Ti simptomi so običajno značilni za benigno prostatično hiperplazijo (BPH) – nerakavo povečanje prostate – za katero lahko zbolijo moški, starejši od 40 let. Pogostost BPH-ja s starostjo narašča. Prizadene 25 odstotkov moških, starih 55 let, in 50 odstotkov moških, starih 75 let.

Prostato pa lahko napadejo tudi maligni tumorji. Raka prostate se navadno odkrije z rutinskim pregledom, četudi ni bilo za to nobenih simptomov. V primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, lahko povsem onemogoči uriniranje in povzroči otekanje mehurja. Ko pa se rak razširi na druge organe, lahko povzroči bolečine v hrbtu, nevrološke simptome in otekanje nog zaradi motenj v limfnem obtoku. Nedavno so samo v Združenih državah v enem letu poročali o približno 300.000 novih primerih raka prostate, 41.000 moških pa je za njim umrlo. Izvedenci menijo, da bo 30 odstotkov moških, starih od 60 do 69 let, in 67 odstotkov moških, starih od 80 do 89 let, obolelo za rakom prostate.

Pri kom se bo verjetneje pojavil?

Raziskave odkrivajo, da možnost obolenja za rakom prostate strmo narašča po 50. letu starosti. V Združenih državah je ta vrsta raka pri črncih približno dvakrat pogostejša kakor pri belcih. Po svetu je pogostost te bolezni različna. Zelo pogosta je v Severni Ameriki in evropskih državah, srednje pogosta v Južni Ameriki in redka v Aziji. To daje slutiti, da so morda okoljske oziroma prehranitvene razlike pomembne pri razvoju raka prostate. Če se moški preseli v državo, v kateri je rak prostate pogostejši, se zanj tveganje lahko poveča.

 Verjetnost obolenja za rakom prostate je večja pri moških, ki imajo sorodnike s to boleznijo. »Pri moškem, čigar oče ali brat ima raka prostate, se nevarnost, da bo tudi sam zbolel za to boleznijo, podvoji,« pojasnjujejo pri Ameriškem društvu za boj proti raku. Nekateri dejavniki tveganja so starost, barva kože, narodnost, bolezen v družini, prehrana in telesna nedejavnost. Moški, ki uživajo z maščobami bogato hrano in veliko sedijo, imajo več možnosti, da bodo oboleli za to vrsto raka.

Kako preprečiti obolenje prostate

Čeprav izvedenci še vedno ne vedo natančno, kaj povzroča raka prostate, pa menijo, da gre pri tem morda tudi za genetske in hormonske dejavnike. Na srečo lahko nadzorujemo dva dejavnika tveganja, namreč prehrano in telesno nedejavnost.  Ameriško društvo za boj proti raku predlaga, naj »se manj prehranjujemo z živili živalskega izvora, bogatimi z maščobami, in naj raje izbiramo hrano rastlinskega izvora«. Priporoča tudi, naj »vsak dan zaužijemo pet ali več obrokov sadja in zelenjave«, pa tudi kruh, žitarice, testenine, druga živila iz žitaric, riž in fižol. Paradižnik, grenivke in lubenice vsebujejo veliko likopina, antioksidanta, ki pomaga preprečevati okvare DNK in lahko zmanjša nevarnost raka prostate. Nekateri izvedenci tudi trdijo, da lahko pomagajo določena zelišča in minerali.

Pri Ameriškem društvu za boj proti raku in Ameriškem urološkem združenju menijo, da lahko preventivni pregledi za ugotavljanje raka prostate rešijo življenje. Zdravljenje bo verjetneje uspešno, kadar se raka zgodaj odkrije. Pri Ameriškem društvu za boj proti raku predlagajo, naj moški, stari več kot 50 let oziroma več kot 45 let, če pripadajo skupinam z velikim tveganjem, vsako leto opravijo zdravniški pregled. *

Pregled naj zajema tudi krvno preiskavo, kjer se išče posebni prostatični antigen (PPA). Ta antigen je beljakovina, ki jo proizvajajo celice prostate. Pri obolenju prostate se količina te beljakovine poveča. »Če vaš PPA test ni normalen, se s svojim zdravnikom pogovorite o tem, kolikšna je nevarnost, da zbolite za rakom, in ali bi morali opraviti še dodatne preiskave,« pravijo pri Ameriškem društvu za boj proti raku. K temu spada tudi rektalni pregled (RP). Zdravnik lahko skozi danko pacienta otipa vse nenormalne dele na prostati, saj ta žleza leži pred danko. (Glej ilustracijo medenice moškega na 20. strani.) Koristen je prav tako transrektalni ultrazvočni pregled (TRUZ), »ko PPA in RP kažeta na nepravilnost« in se mora zdravnik odločiti, ali naj priporoči biopsijo prostate. Traja približno 20 minut.

Pri vsakoletnem urološkem pregledu se lahko poleg raka prostate v zgodnji fazi odkrije tudi BPH, ki smo ga že omenili, zaradi česar je lahko zdravljenje manj agresivno. (Glej okvir »Zdravljenje BPH«.) Moralno čisto življenje posameznika ščiti pred spolnimi bolezni, ki lahko povzročijo prostatitis.

Vaša prostata si prav gotovo zasluži, da jo ščitite in zanjo skrbite. Moški, ki smo ga omenili na začetku tega članka, je povedal, da je po operaciji povsem okreval. Po njegovem mnenju »bi morali vsi moški vsako leto opraviti preventivni zdravstveni pregled«, tudi če nimajo nikakršnih simptomov.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 21]

Ocenjevanje simptomov benigne prostatične hiperplazije (BPH)

Navodila: Na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite ustrezno številko.

Na vprašanja od 1 do 6 odgovorite z:

0 – nikoli

1 – manj kot v 20%

2 – manj kot v 50%

3 – približno v 50%

4 – več kot v 50%

5 – skoraj vedno

1. Kako pogosto ste imeli v zadnjem mesecu po koncu uriniranja občutek, da se mehur ni povsem izpraznil? 0 1 2 3 4 5

2. Kako pogosto ste morali v zadnjem mesecu ponovno na vodo manj kot dve uri po zadnjem uriniranju? 0 1 2 3 4 5

3. Kako pogosto se vam je v zadnjem mesecu med uriniranjem zgodilo, da se je curek večkrat prekinil in nato ponovno začel teči? 0 1 2 3 4 5

4. Kako pogosto se vam je v zadnjem mesecu zgodilo, da ste težko zadržali vodo? 0 1 2 3 4 5

5. Kako pogosto je bil v zadnjem mesecu curek pri uriniranju šibak? 0 1 2 3 4 5

6. Kako pogosto ste se morali v zadnjem mesecu napenjati, da ste lahko začeli urinirati? 0 1 2 3 4 5

7. Kolikokrat ste morali v zadnjem mesecu povprečno na vodo, od tedaj, ko ste šli spat, do jutra, ko ste vstali? (Obkrožite kolikokrat.) 0 1 2 3 4 5

Seštevek obkroženih številk kaže, kolikšni so vaši BPH simptomi. Blagi: 0–7; zmerni: 8–19; hudi: 20–35.

[Navedba vira]

Od Ameriškega urološkega združenja

[Okvir na strani 22]

Zdravljenje BPH

▪ ZDRAVILA: Zdravi se z mnogimi zdravili, pač glede na simptome vsakega bolnika. Predpiše vam jih lahko samo vaš zdravnik.

▪ POZORNO ČAKANJE: Bolnik hodi na periodične zdravstvene preglede in ne jemlje zdravil.

▪ OPERACIJA:

a) Kirurg pri transuretralni resekciji prostate (TURP) skozi sečnico potisne instrument (resektoskop), ki vsebuje električno zanko, s katero odreže tkivo in izžge krvne žile. Pri tem ni treba narediti zunanjega vreza. Traja približno 90 minut. Transuretralni posegi so manj travmatični kakor odprte operacije.

b) Transuretralna incizija prostate (TUIP) je podobna TURP-u. S tem postopkom kirurg le razširi sečnico, tako da naredi nekaj majhnih rezov v mehur pri izhodu v sečnico in nekaj rezov v samo prostato.

c) Odprto operacijo se naredi, kadar ni mogoče zdraviti s transuretralnimi posegi, ker je prostata zelo povečana. Pri odprti operaciji je treba narediti zunanji vrez.

č) Pri laserski operaciji se z laserjem upari tkivo prostate, ki ovira pretok urina.

Bolnik se mora nazadnje sam odločiti, katero zdravljenje, če sploh katero, bo sprejel. V nedavnem poročilu v The New York Timesu je bilo omenjeno, da so nekateri izvedenci negotovi tudi glede samih preiskav, s katerimi ugotavljajo raka prostate, še posebej pri starejših moških, saj »je to lahko počasi razvijajoča se bolezen, ki verjetno ne bo trajno poškodovala zdravja, medtem ko lahko zdravljenje pogosto povzroči hude stranske učinke«.

[Okvir na strani 22]

Vprašanja, ki jih lahko svojemu zdravniku zastavite pred operacijo

1. Kakšno operacijo predlagate?

2. Zakaj operacijo potrebujem?

3. Ali so poleg operacije še kakšne druge možnosti?

4. Kakšne so koristi operacije?

5. Kakšne so nevarnosti pri operaciji? (Na primer krvavitev ali impotenca.)

6. Kaj, če se ne odločim za to operacijo?

7. Koga bi lahko vprašal za drugo mnenje?

8. Kakšne izkušnje imate z opravljanjem te operacije brez krvne transfuzije?

9. Kje bom operiran? Ali zdravniki in medicinske sestre v tej bolnišnici spoštujejo pravice pacienta glede transfuzije?

10. Kakšno anestezijo bom potreboval? Ali ima anestezist izkušnje z operacijami brez krvne transfuzije?

11. Koliko časa bom potreboval, da bom okreval?

12. Koliko bo operacija stala?

[Shema na strani 20]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Shema medenice moškega

mehur

prostata

danka

sečnica

[Slika na strani 23]

Zdrava prehrana in zmerna rekreacija lahko pomagata zmanjšati nevarnost raka prostate