Pogled v svet

Očem primanjkuje kisika

Nekateri ljudje, ki nosijo kontaktne leče, imajo morda težave zato, ker oči dobijo premalo kisika, poroča The Globe and Mail. »Vaskularizacija [prerast z žilami] se pojavi, ko roženica [prozorna plast v očesu] ne more dobiti potrebnega kisika skozi površino, ki je v stiku z zrakom, in se krvne žile povečajo, da bi to nadomestile.« Pride lahko do poslabšanja vida ali celo slepote. Dr. Raymond Stein, vodilni oftalmolog v torontski bolnišnici, pravi, da je »najhujše takrat, ko bolnik ne skrbi dovolj za svoje leče in ne prihaja na kontrolne preglede«. Okulisti spodbujajo bolnike, naj se pogovorijo s strokovnjaki za skrb za oči in se prepričajo, ali imajo prave kontaktne leče, primerne za svoje oči, nato pa upoštevajo priporočena navodila glede razporeda nošenja in vzdrževanja leč.

Pri Brazilcih vse manj prijateljstva

Brazilci zdaj manj pogosto negujejo prijateljstva, kakor so jih pred desetimi leti, poroča časopis O Globo. Po besedah Marie Abigaile de Souza, izvedenke za duševno zdravje z univerze v São Paulu, k temu prispevajo dejavniki, kot so neusmiljeno tekmovanje na trgu delovne sile, boj za ohranitev določenega življenjskega sloga in pomanjkanje časa za sprostitev. César Vasconcelos de Souza, direktor Adventist Healthy Life Centra v São Paulu, pravi: »Da bi imeli prave prijatelje, moramo izpovedovati svoje občutke, odpreti srce in izraziti veselje in žalost, težke in lahke zadeve. Za to sta potrebna čas in poglabljanje čustvenih vezi. Večina ljudi bi rada govorila o svojih čustvih z drugimi, a se tega bojijo. Da bi se ognili tveganju, imajo raje površna prijateljstva.«

Žalovanje in depresija

Raziskava, ki so jo opravili med moškimi in ženskami, starimi od 70 do 79 let, kaže, da nekatere vdove in vdovci doživljajo visoko stopnjo depresivnih simptomov do dve leti po izgubi svojega zakonskega partnerja. Sodelujoči v študiji so bili razdeljeni v šest skupin, glede na čas, ki je minil od smrti njihovega partnerja. Simptome depresije so razvrstili na podlagi intervjujev in anketnih listov. Od vprašanih je bilo 38 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk. Študija je odkrila, da je odstotek depresivnih med nedavno ovdovelimi devetkrat višji, kot je med poročenimi posamezniki, ki niso doživeli podobne izgube.

Odvisnost od internetne pornografije

Raziskovalci so ugotovili, da »je vsaj 200.000 uporabnikov interneta odvisnih od spletnih strani s pornografijo, mladini prepovedanih kramljalnic ali drugega gradiva glede spolnosti po računalniku«, poroča The New York Times. Študijo so naredili psihologi na univerzah Stanford ter Duquesne in je ena prvih, ki je ocenila število internetnih »odvisnikov od računalniške spolnosti«. Raziskovalci so dejali, da ti posamezniki obiskujejo mladini prepovedane spletne strani več kot 11 ur na teden. V časopisu so navedli raziskovalce, ki pravijo: »To je skrito naraščanje ogrožanja javnega zdravja, deloma zato, ker jih zelo malo to pripoznava ali pa jemlje resno.«

Aids pustoši po Afriki

V zadnjem letu je aids v Afriki ubil več ljudi kakor vojne, meni generalni sekretar Združenih narodov, Kofi Anan. V to so zajete vojne v Demokratični republiki Kongo, Sierra Leone, Angoli, Republiki Kongo, Etiopiji, Somaliji, Eritreji in Sudanu. Skoraj dve tretjini od 36 milijonov ljudi na svetu, ki imajo aids, živijo v subsaharski Afriki. Na Slonokoščeni obali zaradi aidsa vsak dan pouka umre po en učitelj, v Bocvani pa se je pričakovana življenjska doba s 70 znižala na 41 let. V Zimbabveju pričakujejo, da bo do leta 2005 iz sklada za zdravstvo porabljenih 60 odstotkov denarja za zdravljenje hiva in aidsa, pa še to ne bo dovolj. Teme aidsa se ogibajo v Malaviju in Zambiji, kjer je odstotek okuženih izredno visok, v južni Afriki pa se ogibajo obolelih z aidsom, poroča londonski časopis The  Guardian. »Nihče od nas še ne doume celotnega vpliva te groze – na kakovost življenja v Afriki, njene gospodarske možnosti ter socialno in politično stabilnost,« je dejal g. Anan.

Mesta spreminjajo klimo

»Hitro širjenje mest ustvarja tako intenzivne ‚toplotne otoke‘, da zaradi njih nastajajo lastni lokalni vremenski sistemi,« poroča londonski The Times. Mesta podnevi zadržijo toploto, ki se potem ponoči oddaja nazaj v atmosfero. Temperature v mestih, kakršna sta Peking in Atlanta, se tako dvignejo za 5,5 stopinje Celzija oziroma še več. V preteklih 19 letih je Atlanta zaradi cest in stanovanj ostala brez 150.000 hektarjev površine, prerasle z drevesi. S širjenjem mestnega področja se veča onesnaženost zraka, zaradi česar pride do sezonsko neznačilnih neviht, obenem pa se zmanjša tudi fotosintetska produktivnost kmetij. Dr. Marc Imhoff, znanstvenik z Državne uprave za aeronavtiko in vesolje, je glede učinka teh »toplotnih otokov« dejal: »Preživetje človeka je odvisno od tega, koliko je pokrajina zmožna dajati hrane. Če je kapaciteta pokrajine za fotosintezo bistveno zmanjšana, tudi planet ne more več toliko podpirati človekovega življenja.« V večini primerov se za širjenje mesta žrtvuje prvovrstno obdelovalno zemljo.

Zaradi onesnaževanja manj povpraševanja po kitih

Onesnaževanje je morda postal neverjeten zaveznik v boju za ohranjanje kita. Nedavne raziskave kažejo, da so kiti in delfini, ki so jih ulovili ob japonski obali, zelo kontaminirani z DDT-jem, dioksinom, PCB-ji in metilnim živim srebrom. Neka preiskava je pokazala, da samo 50 gramov zaužitega kontaminiranega delfinjega mesa lahko pri človeku povzroči pomenljivo tveganje za zdravje. Nekateri upajo, da bo zaradi takšnih novic manj povpraševanja po kitovini.

»Samoočiščevalni« lotos

Zakaj je lotos, rastlina, ki je bila v vzhodnih religijah dolgo sveta, vedno videti tako čist? Nemški znanstveniki trdijo, da so zdaj odkrili odgovor na to vprašanje, ki je leta in leta zanimalo biologe. »Že dolgo je znano, da lahko rastline na svoji površini odbijajo vodo,« pravita znanstvenika W. Barthlott in C. Neinhuis. »Toda samoočiščevalne lastnosti [. . .] smo popolnoma spregledali.« V The Sunday Times of India je pojasnjeno, da »vodne kapljice, ki zdrsijo z lotosovega lista, odnesejo s seboj tudi delčke umazanije in s tem popolnoma očistijo njegovo površino«. Do tega pa ne pride, ker bi bila površina gladka. List, če ga pogledamo pod mikroskopom, ima hrapavo površino z »grbicami, gubami in popki« z »izbočenim oziroma kupolastim« profilom, ki omogoča »stekanje vode«. Toda k temu dodaja svoje tudi učinek hidrofobnosti oziroma nemočljivosti voskastih kristaloidov na površini rastline. Raziskovalci pravijo, da ta »lotosov učinek« drastično zmanjša sprijemanje vode in delcev umazanije na površino, dodajajo pa še, da lahko rastlina obnavlja voske kljub neugodnim razmeram v okolju. Zaradi tega, pravijo, ima lotos naravno zmogljivost, ki je mnogo večja od vodoodporne barve ali pralnih sredstev, ki jih je naredil človek.

Primerna za pitje?

Študija Svetovnega sklada za naravo (WWF) opozarja, da »je treba preventivno ukrepati«, preden kvaliteta vode v Franciji doseže »nepovratno točko«. Glede na WWF so podzemne in površinske vode v Franciji kontaminirane s pesticidi in nitrati. Do okuženja z nitrati pride predvsem zaradi prašičjih in govejih fekalij v zaloge vode. Poročilo pravi, da »je količino iztrebkov osmih milijonov prašičev v Bretaniji mogoče primerjati s količino odplak mesta s 24 milijoni prebivalcev brez komunalnega čistilnega objekta«! Poleg tega »velika raba gnojil na obsežnih kmetijskih površinah« prav tako onesnažuje zalogo vode z nitrati, pravijo pri WWF. Zaradi velike rabe pesticidov pri pridelovanju koruze se je dvignila tudi raven pesticidov na več kot 40 odstotkov višje od postavljenih meril. V poročilu WWF-ja priporočajo, da bi ponovno naredili močvirja in z drevesi zasadili nabrežja, kar bi delovalo kakor naravni filtri.