Pouk iz Loidine poti

NA ČLANEK »Loidina pot iz tišine« (8. maj 2000) se je odzvalo mnogo naših bralcev. Ta resnična pripoved o mladem dekletu z možgansko paralizo, ki ni moglo komunicirati do svojega 18. leta starosti, je globoko ganila mnoga srca. Tu je nekaj prejetih komentarjev.

»Ko sem prebrala Loidina sporočila družini, takrat ko je končno lahko komunicirala, nisem mogla nehati jokati. Trudila se bom posnemati njen pogum in moč, ki ju je imela kljub težavnim okoliščinam.« (K. G.)

»Sem res zdrav, a se včasih zalotim, da se pritožujem nad različnimi zadevami. Potem ko sem prebral o Loidi, sem se Jehovu v molitvi opravičil, ker nisem cenil tega, kar imam.« (R. H.)

»V 1980-ih se je rodil moj brat, ki ima veliko težav z zdravjem, med drugim ima tudi možgansko paralizo, in ne more govoriti. Doživljaj [v Prebudite se!] je spodbudil našo družino, da nikoli ne obupamo, ne glede na to, kako težko je lahko včasih.« (L. W.)

»Sem 14-letno dekle in vedno sem mislila, da sem edina, ki ima probleme. Želim si v raju videti Loido zdravo in se pogovarjati z njo. Je ena od oseb z mojega seznama srečanj in večnih prijateljstev.« (R. K.)

»Ta članek se je dotaknil mojega srca. Prestati sem moral vse mogoče duševne in čustvene motnje. Z branjem o tem, kako zelo se Loida veseli Božjega novega sveta, si tudi jaz še bolj želim biti tam.« (P. B.)

»Tudi jaz imam možgansko paralizo, a nimam težav z govorjenjem. Iz tega članka sem se naučila, da Jehova vidi vse, kar doživljamo, in ceni prispevek vsakega posameznika, ki mu služi.« (D. J.)

»Najbolj me je ganilo, ko sem prebrala, kako je Loida posvetila svoje življenje Jehovu že v mladosti in tudi kako sodeluje v oznanjevalskem delu. Tisti, ki imamo bolj zdravo telo, se lahko od Loide marsičesa naučimo.« (A. R.)

»Loidin doživljaj me je spodbudil, da si bolj prizadevam misliti na druge in na to, kaj lahko naredim zanje. Nočem zlahka jemati te prednosti, da se lahko pogovarjam z drugimi o Bogu Jehovu.« (B. M.)

»Kako izjemen članek! Poznamo par iz sosednje občine, ki ima hčerko z možgansko paralizo. Še danes jim bom poslala kartico in napisala, da res cenim njih in vse, kar naredijo za hčerko.« (T. G.)

»Kadar se počutim potrto, včasih postanem sebična, Loida pa se posebej zanima za druge. To je nekaj, za čimer si zelo prizadevam. Moram se tudi bolj potruditi posnemati Loido in moliti k Jehovu, ko se počutim preobremenjeno.« (N. D.)

»Stara sem 14 let in imam astmo. Včasih mislim, da je moja bolezen najhujša od vseh, toda ko sem brala ta doživljaj, sem uvidela, da ni tako. Hvala vam za ta žalostni, a obenem tudi veseli doživljaj, ki nam vliva upanje.« (M. C.)