Vaš zakon se da rešiti!

V Bibliji je obilo praktičnih nasvetov, ki lahko koristijo možem in ženam. To ni prav nič presenetljivo, saj je Tisti, ki je Biblijo navdihnil, tudi Ustanovitelj zakonske ureditve.

BIBLIJA zakon predstavlja stvarno. Priznava, da bosta mož in žena občutila »nadloge« oziroma bolečine in žalost. (1. Korinčanom 7:28) Vendar pa Biblija tudi pravi, da zakon lahko, in bi tudi moral prinašati veselje, celo zamaknjenost. (Pregovori 5:18, 19) Ti misli si ne nasprotujeta. Samo kažeta, da si lahko zakonca kljub resnim problemom ustvarita tesen in ljubeč odnos.

 Ali v vašem zakonu tega manjka? Ali so bolečine in razočaranja zasenčila intimnost in veselje, ki sta bila nekdaj značilna za vašo zvezo? Tudi če je vaš zakon že mnogo let brez ljubezni, lahko to, kar ste izgubili, zopet pridobite. Seveda morate biti stvarni. Noben par, nepopolni moški in ženska, ni zmožen doseči popolnega zakona. Vseeno pa lahko storite nekaj, da stvari ne bi več tekle v negativno smer.

Ko boste brali ta članek, skušajte ugotoviti, kaj od tega se še zlasti tiče vašega zakona. Namesto da se osredotočate na pomanjkljivosti svojega zakonca, izberite nekaj predlogov, ki jih lahko vi začnete uporabljati, in ravnajte po svetopisemskih nasvetih. Morda boste ugotovili, da je za vaš zakon več upanja, kakor ste mislili.

Najprej spregovorimo o stališču, saj so vaš pogled na zavezanost zakoncu in vaši občutki do njega nadvse pomembni.

Vaš pogled na zavezanost

Če želite zakon izboljšati, je nujno, da nanj gledate kot na nekaj trajnega. Navsezadnje je zakonsko ureditev zasnoval Bog, da bi dva človeka neločljivo povezal. (1. Mojzesova 2:24; Matevž 19:4, 5) Zato vaša zveza z zakoncem ni kot služba, ki jo lahko pustite, oziroma kot stanovanje, iz katerega lahko odidete, tako da enostavno pretrgate pogodbo in se odselite. Ko se poročite, namreč slovesno obljubite, da boste ostali s svojim zakoncem, ne glede na to, kaj se zgodi. Močan občutek zavezanosti se sklada s tem, kar je dejal Jezus Kristus pred skoraj 2000 leti: »Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« (Matevž 19:6)

Nekateri morda pravijo: ‚No, še vedno sva skupaj. Ali ni to dokaz, da imava občutek zavezanosti?‘ Morda. Toda, kot je bilo omenjeno na začetku tega sklopa člankov, nekateri zakonci, ki ostanejo skupaj, tičijo v stoječih vodah, ujeti v zakon brez ljubezni. Vaš cilj je doseči, da bi vam bil zakon v veselje, ne le da bi bil znosen. Zavezanost naj ne bi odsevala le zvestobe zakonski ureditvi, temveč tudi človeku, kateremu ste se zaobljubili, da ga boste ljubili in zanj skrbeli. (Efežanom 5:33)

To, kaj rečete svojemu zakoncu, lahko odkrije, kako močna je vaša zavezanost. Na primer nekateri možje in žene ob vročem prepiranju prenagljeno vzkliknejo »Zapuščam te!« ali »Našel/-la si bom kakšno/-ega, ki me ceni!«. Tudi če izrečeno ni bilo mišljeno dobesedno, se s tem spodkopava zavezanost, saj se namiguje, da so vrata vedno odprta in da je ta, ki to reče, vedno pripravljen oditi.

Da bi v zakonu obnovili ljubezen, iz svojih pogovorov  odpravite takšne grožnje. Navsezadnje, ali bi prijetno uredili stanovanje, če bi vedeli, da se lahko kmalu odselite? Zakaj potem pričakujete, da se bo vaš zakonec trudil za zakon, ki morda ne bo trajal? Odločite se, da se boste iskreno trudili stvari rešiti.

Prav to je naredila neka žena po tem, ko je z možem šla skozi burno obdobje. »Naj sem do njega včasih čutila še tak odpor, nisem mislila na to, da bi zvezo pretrgala,« pravi. »Kar koli je bilo poškodovano, sva nameravala nekako popraviti. In sedaj, po dveh zelo težavnih letih, lahko resnično rečem, da sva spet precej srečna skupaj.«

Da, zavezanost pomeni sodelovanje – ne le skupno bivanje, temveč prizadevanje za dosego skupnega cilja. Toda morda menite, da se vaš zakon zdaj ohranja samo zaradi občutka dolžnosti. Če je tako, ne obupajte. Morda lahko zopet pridete do ljubezni. Kako?

Spoštujte svojega zakonca

Biblija pravi: »Častit [Časten, NW] bodi zakon pri vseh.« (Hebrejcem 13:4; Rimljanom 12:10) Oblike grške besede, tukaj prevedene s »časten«, se drugje v Bibliji prevajajo z »drag«, »cenjen« in »dragocen«. Za tisto, kar zelo cenimo, nadvse prizadevno skrbimo. Morda ste to kdaj opazili pri lastniku kakšnega dragega novega avtomobila. Ta pazi, da se njegov dragoceni avtomobil blešči in da je v dobrem stanju. Zanj je tudi najmanjša praska velika katastrofa! Drugi podobno skrbijo za svoje zdravje. Zakaj? Zato, ker jim je mar za svojo blaginjo in jo hočejo obvarovati.

Podobno zaščitniško skrbite za svoj zakon. Biblija pravi, da ljubezen »vse upa«. (1. Korinčanom 13:7) Zakaj ne bi, namesto da se vdate malodušnemu razmišljanju – morda tako, da z besedami »Nikoli se nisva res ljubila«, »Poročila  sva se premlada« ali »Nisva vedela, kaj delava« odpišete vsako možnost za izboljšanje – raje upali, da se bodo stvari obrnile na boljše, in se trudili stanje izboljšati, ob tem pa potrpežljivo čakali na rezultate? »Toliko mojih strank toži: ‚Ne morem več!‘« pravi neka zakonska svetovalka. »Namesto da bi zvezo analizirali in ugotovili, kje bi jo morali izboljšati, jo prenagljeno zavržejo, z njo pa tudi vrednote, ki so jim skupne, preteklost, ki so jo skrbno sestavljali, in kakršno koli možnost za prihodnost.«

Kaj sta z zakoncem doživela v preteklosti? Prav gotovo se lahko kljub težavam v svoji zvezi spomnite tudi prijetnih trenutkov, dosežkov in izzivov, s katerimi sta se skupaj spoprijela. Razmišljajte o tem in pokažite, da spoštujete svoj zakon in svojega zakonca, tako da se iskreno trudite izboljšati vajino zvezo. Biblija kaže, da se Bog Jehova zelo zanima za to, kako zakonca ravnata drug z drugim. V dneh preroka Malahija je na primer obsodil početje izraelskih mož, ki so s svojimi ženami ravnali nezvesto, s tem ko so se od njih lahkomiselno razvezali. (Malahija 2:13–16) Kristjani želijo, da bi s svojim zakonom dajali čast Bogu Jehovu.

Spori – kako resno je to?

Kaže, da je v zakonih brez ljubezni največji dejavnik ta, da mož in žena nista sposobna reševati sporov. Ker noben človek ni popolnoma enak drugemu, bo v vseh zakonih občasno prišlo do nesoglasij. Toda zakonci, ki se stalno prepirajo, morda ugotovijo, da se je z leti njihova ljubezen ohladila. Morda celo sklenejo: ‚Enostavno se ne ujemava. Vedno se prepirava!‘

Vendar pa sami spori še ne pomenijo, da je z zakonom konec. Vprašanje je le, kako se jih rešuje. V uspešnem zakonu se mož in žena naučita pogovoriti o problemih, ne da bi postala »intimna sovražnika«, kot je dejal neki doktor.

»Jeziku v oblasti«

Ali z zakoncem vesta, kako se pogovoriti o vajinih problemih? Oba bi se morala biti pripravljena pogovarjati o njih. To je zares spretnost – takšna, ki se je je lahko izziv naučiti. Zakaj? Kot prvo zato, ker zaradi nepopolnosti občasno vsi ‚v besedi storimo napačno‘. (Jakob 3:2) Poleg tega pa so nekateri odraščali v domu, kjer so bili roditeljevi izlivi jeze nekaj običajnega. Tako so bili že od najzgodnejših let navajani na mišljenje, da so temperamentni izbruhi in žaljivo govorjenje nekaj normalnega. Deček, ki odrašča v takem okolju, lahko postane ‚naglojezen‘, ‚togoten‘ mož. (Pregovori 29:22) Podobno lahko tudi dekle v takšnih okoliščinah postane ‚prepirljiva in jezljiva žena‘. (Pregovori 21:19, SSP) Utegne biti težko odpraviti  močno ukoreninjene vzorce razmišljanja in komuniciranja. *

K reševanju sporov torej sodi tudi to, da se človek uči drugače izražati svoje misli. To pa ni malenkostna stvar, saj biblijski pregovor pravi: »Smrt in življenje sta jeziku v oblasti.« (Pregovori 18:21) Naj se sliši še tako preprosto, toda to, kako govorite s svojim zakoncem, lahko vašo zvezo uniči ali pa jo oživi. »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada,« pravi drug biblijski pregovor, »modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18)

Tudi če se zdi, da je vaš zakonec pri tem glavni krivec, razmislite o tem, kaj vi rečete med nesoglasjem. Ali vaše besede ranijo ali zdravijo? Ali jezo razvnemajo ali mirijo? »Žaljiva beseda [. . .] zbuja jezo,« piše v Bibliji. V nasprotju s tem pa »mil odgovor pomirja togoto«. (Pregovori 15:1, SSP) Žaljive besede, tudi če so povedane mirno, bodo jezo samo še bolj razvnele.

Če vas kaj moti, imate to seveda pravico povedati. (1. Mojzesova 21:9–12) Toda pri tem se vam ni treba zatekati k sarkazmu, žaljenju in poniževanju. Postavite si trdne meje, odločite se, da nekaterih stvari zakoncu ne boste rekli, na primer »Sovražim te« ali »Želim si, da se ne bi nikoli poročila«. In modro je, da se ne ujamemo v ‚besedne prepire‘ in »hudo prepiranje zaradi malenkosti« (NW), kot je temu dejal krščanski apostol Pavel, čeprav tu sicer ni neposredno govoril o zakonski zvezi. * (1. Timoteju 6:4, 5) Če vaš zakonec uporablja takšne metode, ni treba, da jih potem še vi. Kolikor je odvisno od vas, si prizadevajte za mir. (Rimljanom 12:17, 18; Filipljanom 2:14)

Priznati je treba, da človek težko nadzoruje govor, ko v njem vzkipi jeza. »Jezik je ogenj,« pravi biblijski pisec Jakob. »Ne more [ga] ukrotiti noben človek; zlo neukrotno je, poln smrtnega strupa!« (Jakob 3:6, 8) Kaj torej lahko storite, ko se v vas začne nabirati jeza? Kako govoriti z zakoncem, da  boste spor pomirili, ne pa ga le še bolj razvneli?

Pomiriti naelektreno ozračje

Nekateri so ugotovili, da jezo laže pomirijo in se lotijo vzrokov zanjo, če se osredinijo na svoje občutke, ne pa na zakončeva dejanja. Če na primer rečete »Prizadelo me je, kar si rekel/-la«, je to veliko bolj učinkovito kakor »Prizadel/-a si me« ali »Lahko bi rekel/-la kaj drugega kot to«. Seveda pa se ob tem, ko izražate svoje občutke, v tonu vašega glasu ne bi smelo čutiti zagrenjenosti ali prezira. Vaš cilj naj bi bil opozoriti na problem, in ne napadati zakonca. (1. Mojzesova 27:46–28:1)

Poleg tega si vedno zapomnite, da je »čas molčanja in čas govorjenja«. (Propovednik 3:7) Kadar dva govorita hkrati, nobeden od njiju ne posluša, in tako se ničesar ne doseže. Ko naj bi torej vi poslušali, bodite ‚hitri za poslušanje, počasni za govorjenje‘. Enako pomembno je biti »počasen za jezo«. (Jakob 1:19) Ne vzemite dobesedno vsake grobe besede, ki vam jo reče vaš zakonec, niti ‚ne bodite prenaglega duha za jezo [užaljenost, NW]‘. (Propovednik 7:9) Namesto tega se trudite doumeti, kakšni občutki se skrivajo za zakončevimi besedami. »Razum [dojemljivost, SSP] zadržuje človeku jezo,« piše v Bibliji, »in v čast mu je izpregledati pregrešek.« (Pregovori 19:11) Dojemljivost lahko možu oziroma ženi pomaga uvideti, kaj se skriva za nesoglasjem.

Če se na primer žena pritoži, da mož z njo ne preživlja svojega časa, verjetno ni stvar le v urah in minutah. Morda gre bolj za to, da se čuti zapostavljeno ali necenjeno. Podobno tudi takrat, ko se mož pritoži, ker je žena kaj na hitro kupila, verjetno ne gre le za denar. Morda gre bolj za občutek, da se ga ni upoštevalo pri odločanju glede tega. Če sta mož in žena dojemljiva, bosta raziskala, kaj se skriva pod površjem in prišla do jedra problema. (Pregovori 16:23, SSP)

Ali je to laže reči kot storiti? Seveda! Včasih bodo kljub najboljšim prizadevanjem neprijazne besede izrečene in tudi jeza bo kdaj vzkipela. Ko vidite, da se to začne dogajati, boste morda morali ravnati po nasvetu iz Pregovorov 17:14: »Preden [prepir] izbruhne, zapústi spor!« Nič ni narobe, če s pogovorom počakate, dokler se čustva ne pomirijo. Če se težko pogovorita, ne da bi vama stvari ušle izpod nadzora, bi bilo morda dobro, da kakšen zrel  prijatelj sede skupaj z vama in vama pomaga razčistiti nesoglasja. *

Ohranjajte stvaren pogled

Ne izgubite poguma, če vaš zakon ni takšen, kakršnega ste si zamišljali med dvorjenjem. Neka skupina strokovnjakov pravi: »Za večino ljudi zakon enostavno ni nenehna blaženost. Včasih je čudovit, drugič pa zelo težaven.«

Da, zakon morda ni pravljična romanca, ni pa tudi treba, da je tragedija. Včasih bosta enostavno morala prenašati drug drugega, vendar bodo tudi priložnosti, ko ne bosta mislila na svoja nesoglasja in bosta samo uživala, da sta skupaj, se zabavala in se pogovarjala kot prijatelja. (Efežanom 4:2; Kološanom 3:13) In to so trenutki, ko bosta morda lahko oživila ljubezen, ki se je ohladila.

Zapomnite si, nepopolna človeka ne moreta imeti popolnega zakona. Toda do neke mere sta lahko srečna. In res, zveza med vami in vašim zakoncem je lahko kljub težavam vir neizmernega zadovoljstva. Eno je gotovo: če se oba z zakoncem trudita in sta se pripravljena prilagajati ter iskati dobro drugega, ste lahko upravičeno prepričani, da se vaš zakon da rešiti. (1. Korinčanom 10:24)

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Ali vaše besede ranijo ali zdravijo?

[Okvir/slike na strani 10]

ŽOGO VRZITE NARAHLO

Biblija pravi: »Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komur koli.« (Kološanom 4:6, SSP) To gotovo velja za zakon! Naj ponazorimo: ko si podajate žogo, jo vržete tako, da se jo dá zlahka ujeti. Ne vržete je s tolikšno silo, da svojega soigralca poškodujete. Ravnajte podobno, ko govorite s svojim zakoncem. Lučanje grenkih opazk bo samo škodovalo. Raje govorite blago, ljubeznivo, tako da bo zakonec lahko ujel bistvo.

[Okvir/slika na strani 11]

OBUJAJTE SPOMINE!

Berite pisma in razglednice iz preteklosti. Glejte slike. Vprašajte se: ‚Kaj me je pritegnilo k partnerju? Katere lastnosti sem najbolj občudoval/-a? Kaj sva skupaj delala? Kaj naju je spravilo v smeh?‘ Nato se z zakoncem pogovarjajta o teh spominih. Pogovor, ki se začne s »Se spomniš, ko . . .?«, vama bo morda pomagal oživiti vajine pretekle občutke.

[Okvir na strani 12]

DRUG ZAKONEC, ISTI PROBLEMI

Nekatere zakonce, ki se čutijo ujete v zakon brez ljubezni, mami, da bi začeli še enkrat, z novim zakoncem. Toda Biblija obsoja prešuštvo in pravi, da človek, ki se zaplete v ta greh, »norí« in »se hoče pogubiti«. (Pregovori 6:32) Nazadnje neskesani prešuštnik izgubi Božjo naklonjenost, kar je najhujša možna poguba. (Hebrejcem 13:4)

Skrajna nespametnost prešuštva se kaže tudi drugače. Kot prvo se bo prešuštnik, ki se na novo poroči, verjetno spoprijemal z istimi problemi kot v prvem zakonu. Dr. Diane Medved pa opozarja še na en dejavnik, o katerem velja razmisliti: »Prvo, kar je o vas izvedel vaš novi zakonec,« pravi, »je to, da ste pripravljeni biti nezvesti. On ali ona ve, da lahko tistega, ki mu obljubite spoštovanje, prevarate. Da se znate odlično opravičevati. Da se vas lahko odvrne od zavezanosti. Da so čutni užitki oziroma sebična zadovoljstva vaba, za katero boste šli. [. . .] Kako naj vaš drugi zakonec ve, da vas ne bo spet kaj odvedlo stran?«

[Okvir na strani 14]

MODROST IZ BIBLIJSKIH PREGOVOROV

• Pregovori 10:19: »Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.«

Ko ste razburjeni, morda rečete več, kot ste mislili, in vam je kasneje žal.

• Pregovori 15:18: »Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv [kdor je počasne jeze, NW] pa potolaži prepir.«

Ob ostrih obtožbah se bo vaš zakonec verjetno le branil, potrpežljivo poslušanje pa bo obema pomagalo stvari rešiti.

• Pregovori 17:27: »Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.«

Ko čutite, da se v vas nabira jeza, je najboljše molčati, tako da se ne bi začeli nenadzorovano prepirati.

• Pregovori 29:11: »Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.«

Nujno je samoobvladanje. Ob temperamentnih izbruhih ostrih besed se bo vaš partner od vas le odtujil.