Kako uspešno živeti s svojo zdravstveno težavo?

BODITE prepričani, da je naval občutkov, ki jih verjetno doživljate, utemeljen. Čeprav utegne biti vaša bolezen oziroma poškodba fizično dejstvo, se vaš um upira spremembam, ki vam jih zadaja. Morda je videti, kakor da s svojo boleznijo tekmujete pri vlečenju vrvi, v boju med tem, kdo ste bili včasih, in tem, kaj utegnete postati. In prav sedaj se mogoče zdi, da je vaša bolezen v prednosti. Vendar to lahko spremenite. Kako?

»Ko človek doživi izgubo zaradi bolezni,« pravi dr. Kitty Stein, »čuti podobno kakor ob smrti.« Ko torej izgubite nekaj tako dragocenega, kot je vaše zdravje, je čisto normalno, da si dopustite nekaj časa za žalovanje in jokanje, zelo podobno, kakor bi to storili ob smrti ljubljenega. Pravzaprav lahko izgubite več od samega zdravja. Kot pojasnjuje neka ženska: »Morala sem pustiti svojo službo. [. . .] Morala sem se odpovedati samostojnosti, ki sem jo vedno imela.« Vseeno pa na svoje izgube glejte v pravi luči. »Morate žalovati za tistim, kar ste izgubili,« dodaja dr. Steinova, ki ima tudi sama multiplo sklerozo, »morate pa tudi razumeti, kaj še vedno imate.« In res, ko se enkrat prebijete skozi začetne solze, boste videli, da imate pomembne sposobnosti še vedno nedotaknjene. Kot prvo, imate sposobnost prilagajanja.

Mornar ne more nadzorovati viharja, toda skozenj lahko srečno pluje s prilagajanjem jader svoje ladje. Podobno tudi vi morda ne boste mogli nadzorovati bolezni, ki je kot vihar udarila v vaše življenje, lahko pa se z njo spoprimete, tako da prilagajate svoja »jadra« oziroma svoje fizične, umske in čustvene sposobnosti. Kaj je drugim kronično bolnim pomagalo, da so to storili?

Pozanimajte se o svoji bolezni

Mnogi po tem, ko prebrodijo začetni udarec diagnoze, ugotovijo, da jim je boleča resnica boljša od negotovega strahu. Medtem ko vas strah lahko ohromi, vam lahko spoznanje o tem, kaj se z vami dogaja, pomaga pretehtati, kaj lahko storite – in to ima pogosto samo po sebi pozitiven učinek. »Upoštevajte, koliko bolje se počutite, kadar si glede česar koli, kar vas skrbi, sestavite načrt, kako se s tem spoprijeti,« pravi dr. David Spiegel s stanfordske univerze. »Veliko bolj mirni boste, če že veliko prej, preden se česa lotite, naredite načrt, kaj storiti.«

Morda čutite potrebo, da bi o svojem stanju izvedeli več. Kot pravi biblijski pregovor, »človek spoznanja krepi moč«. (Pregovori 24:5, SSP) »V knjižnici si izposodite knjige. O svoji bolezni izvedite čimveč, kar lahko,« svetuje neki moški, ki je priklenjen na posteljo. Ko se poučite o razpoložljivih oblikah zdravljenja in metodah za premagovanje vaših težav, boste morda ugotovili, da vaše stanje ni tako slabo, kakor ste se bali. Morda boste celo našli kakšne razloge za optimizem.

Vendar pa vaš končni cilj ni, da bi svojo bolezen razumsko dojeli. Dr. Spiegel pojasnjuje: »To zbiranje informacij je del pomembnega procesa, da se z boleznijo sprijaznite in spoprimete, jo razumete ter nanjo gledate v pravi luči.« Sprejemanje dejstva, da se je vaše življenje spremenilo, a da ga ni konec, je občutljiv in pogosto počasen proces. Toda ta korak naprej – od razumskega dojemanja bolezni do tega, da jo čustveno sprejmete – lahko naredite. Kako?

 Najti občutljivo ravnovesje

Morda boste morali prilagoditi gledišče glede tega, kaj pomeni sprejeti svojo bolezen. Navsezadnje sprejeti dejstvo, da ste bolni, ni znak neuspeha, podobno kakor ni znak neuspeha, če mornar sprejme dejstvo, da je v viharju. Ker je glede viharja stvaren, ga to spodbudi k ukrepanju. Podobno tudi pri vas ni neuspeh, če bolezen sprejmete, temveč pomeni »pomikanje naprej v novo smer«, kot je rekla neka ženska s kronično boleznijo.

Tudi če vaše fizične zmožnosti slabijo, bi se morda morali spomniti, da ni nujno, da so prizadete vaše umske, čustvene in duhovne lastnosti. Ali imate na primer še vedno sposobnost razmišljanja, organiziranja in razsojanja? Mogoče imate še vedno svoj topli nasmeh, čut za druge in sposobnost, da ste dober poslušalec in pravi prijatelj. In kar je najpomembnejše, še vedno imate vero v Boga.

Poleg tega ohranite v mislih, da sicer ne morete spremeniti vseh svojih okoliščin, lahko pa še vedno odločate, kako se boste nanje odzivali. Irene Pollin z Državnega inštituta za raka pravi: »Vi ste odgovorni za to, kako se odzivate na svojo bolezen. Vi imate to moč, ne glede na to, kaj vam narekuje bolezen.« To potrjuje tudi Helen, stara je 70 let in ima multiplo sklerozo, ki je napredovala: »Pri tem, ali boste spet našli ravnovesje, nima tolikšne vloge vaša bolezen, temveč vaše odzivanje nanjo.« Neki moški, ki se že več let spoprijema z invalidnostjo, pa pravi: »Pozitivno stališče je kot ladijski gredelj, ki ladjo ohranja pokonci.« In res, v Pregovorih 18:14, SSP, piše: »Človekov duh prenaša telesno bolečino, a kdo bo vzdignil potrtega duha?«

Ponovno dobiti nadzor

Ko imate spet čustveno ravnovesje, morda vprašanja, kot je ‚Zakaj se mi je to zgodilo?‘, preidejo v ‚Ker se mi je to zgodilo, kaj bom glede tega storil?‘. Na tej stopnji se boste morda odločili narediti nadaljnje korake in se tako premakniti naprej iz sedanjih razmer. Poglejmo si nekaj teh korakov.

Ocenite svoje stanje, razmislite, kaj morate spremeniti, in se nato trudite spremeniti, kar se da. »Vaša bolezen je priložnost, da ponovno ocenite svoje življenje, je zven budilke, ne pa mrtvaški zvon,« pravi dr. Spiegel. Vprašajte se: ‚Kaj mi je bilo pomembno pred mojo boleznijo? Kako se je to spremenilo?‘ Zastavite si takšna vprašanja, pa ne, da bi ugotovili, česa ne morete več delati, temveč da bi določili, kaj še vedno lahko, morda le na drug  način. Kot zgled si poglejmo prej omenjeno Helen.

V preteklih 25 letih ji je multipla skleroza oslabila mišice. Najprej si je pri hoji pomagala s hodilnim okvirjem. Potem, ko je izgubila nadzor nad desno roko, je začela uporabljati levo. Zatem ji je odpovedala leva roka. Pred kakimi osmimi leti pa ni več mogla hoditi. Sedaj jo morajo drugi umivati, hraniti in oblačiti. To jo žalosti, toda vseeno pravi: »Še vedno je moj moto: ‚Misli na to, kaj lahko sedaj storiš, in ne na to, kaj si lahko včasih.‘« In s pomočjo moža, negovalk, ki jo obiskujejo, pa tudi nekaj lastne ustvarjalnosti, uspe še naprej opravljati nekatere dejavnosti, ki so jo vedno veselile. To, da o biblijski obljubi o prihajajočem miroljubnem novem svetu govori z drugimi, ji je na primer dragocen del življenja že od njenega 11. leta naprej, in danes ga še vedno opravlja vsak teden. (Matevž 28:19, 20) Helen pojasnjuje, kako:

»Negovalko prosim, naj mi drži časopis. Skupaj prebereva osmrtnice in jih nekaj izbereva. Nato ji povem, katere misli bi rada zajela v pismo sorodnikom umrlega, ona pa nato natipka pismo. S pismom pošljem brošuro Ko vam nekdo, ki ga imate radi, umre *, v kateri je pojasnjeno biblijsko tolažilno upanje na vstajenje. To naredim vsako nedeljo popoldne. Osrečuje me, da lahko še vedno z drugimi govorim o dobri novici o Božjem kraljestvu.«

Postavite si razumne in dosegljive cilje. En razlog, zakaj Helen skuša spremeniti, kar se spremeniti da, je, da ji to omogoča postaviti si cilje in jih doseči. To je pomembno tudi za vas. Zakaj? Ker postavljanje ciljev usmerja vaš um na prihodnost, doseganje ciljev pa vam daje občutek, da vam je nekaj uspelo. Lahko vam tudi povrne nekaj samozavesti. Seveda pa naj bo vaš cilj določen. Morda se na primer odločite: ‚Danes bom prebral eno poglavje Biblije.‘ Poleg tega si postavite za vas stvarne cilje. Ker je vaš telesni in čustveni ustroj drugačen kakor pri drugih z dolgotrajno boleznijo, morda ne boste mogli doseči enakih ciljev kakor oni. (Galatom 6:4)

»Ne glede na to, kako majhen se morda zdi kakšen cilj, vas to, da ga dosežete, spodbudi  narediti več,« pravi Lex, ki živi v Nizozemski. Pred več kot 20 leti, ko je bil star 23 let, je imel nesrečo, zaradi katere je ostal paraliziran. Sledilo je obdobje številnih fizioterapij, v katerem so ga spodbudili, naj si postavi cilje, na primer, da si s krpo umije obraz. To je bilo utrudljivo, toda uspelo mu je. Ko je videl, da mu je ta cilj uspelo doseči, si je postavil naslednjega – da si sam odpre in zapre tubo zobne paste. Tudi to mu je uspelo. »Čeprav ni bilo lahko,« pravi Lex, »sem ugotovil, da lahko storim več, kakor sem si mislil.«

In res, Lex je ob podpori svoje žene, Tineke, dosegel še večje cilje. Sedaj na primer ob njenem spremstvu na invalidskem vozičku obiskuje ljudi po hišah in z njimi govori o biblijskem spoznanju. Poleg tega tudi vsak teden obišče zelo invalidnega moškega, s katerim preučuje Biblijo. »Pomagati drugim,« pravi Lex, »mi je v veliko zadovoljstvo.« Kot potrjuje Biblija: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP)

Ali si lahko tudi vi postavite cilj, da pomagate drugim? Če ste bolni ali poškodovani, vam to utegne pomagati, da znate še prav posebej dobro tolažiti, ker ste zaradi svojih težav bolj občutljivi za bolečino drugih.

Ostanite v stiku z drugimi. Medicinske študije kažejo, da družabni stiki koristijo zdravju. Velja pa tudi obratno. »Povezava med družbeno osamitvijo in smrtnostjo je tako [. . .] močna kakor povezava med kajenjem [. . .] in smrtnostjo,« pravi neki raziskovalec. Dodaja še: »Izboljšanje družabnih stikov utegne biti za vaše zdravje enako pomembno, kakor če prenehate kaditi.« Ni čudno, sklene, da je naša sposobnost ohranjanja družabnih stikov »življenjskega pomena«! (Pregovori 18:1)

Vendar je, kot smo omenili v prejšnjem članku, morda problem v tem, da vas nekateri vaši prijatelji ne obiskujejo več. V lastno dobro morate ustaviti naraščajoči val osamitve. Toda kako? Morda bi lahko začeli s tem, da prijatelje povabite na obisk.

Poskrbite, da vas bo prijetno obiskati. * To lahko storite tako, da omejite pogovore o svoji bolezni, tako da se vaši obiskovalci ne bodo naveličali poslušati o tem. Neka žena s  kronično boleznijo je ta problem rešila tako, da si je postavila časovno omejitev, koliko se bo z možem pogovarjala o svoji bolezni. »To sva enostavno morala obvladovati,« pravi. In res, ni treba, da vam bolezen zaduši vse drugo, o čemer bi se lahko pogovarjali. Neki obiskovalec je za tem, ko se je s prijateljem, ki je priklenjen na posteljo, pogovarjal o umetnosti, zgodovini in o tem, zakaj verjame v Boga Jehova, rekel: »On se bolezni ne pusti obvladati. Zelo lepo se je bilo pogovarjati z njim.«

Prijateljem bo prijetno priti k vam tudi, če boste ohranili smisel za humor. Poleg tega smeh koristi tudi vam osebno. »Humor vam pomaga v mnogih razmerah, ki nastopijo zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov,« pravi moški s Parkinsonovo boleznijo. Smeh je res lahko učinkovito zdravilo. V Pregovorih 17:22 piše: »Srce veselo daje dobro zdravilo.« Že samo nekaj minut smejanja vam bo koristilo. Še več, »v nasprotju z nekaterimi drugimi zdravili, ki jih poskušamo, je smeh povsem varen, nestrupen in zabaven«, piše avtorica Susan Milstrey Wells, ki ima tudi sama kronično bolezen. »Vse, kar lahko izgubimo, je slabo razpoloženje.«

Odkrijte načine za zmanjševanje stresa. Raziskave potrjujejo, da stres lahko poslabša fizične simptome bolezni, medtem ko so ti ob zmanjšanju stresa bolj znosni. Zato si včasih malo oddahnite. (Propovednik 3:1, 4) Naj vam bolezen ne bo osrednja stvar v življenju. Če ste vezani na dom, boste morda skušali pritisk svojih čustev zmanjšati tako, da poslušate mirno glasbo, berete knjigo, si privoščite dolgo kopel, pišete pisma ali pesmi, slikate, igrate na kakšno glasbilo, se pogovarjate z zaupnim prijateljem ali delate kaj podobnega. S tem sicer ne boste trajno rešili svojega problema, lahko pa vam prinese začasno olajšanje.

Če se lahko gibljete, pojdite na sprehod, nakupujte, vrtnarite, se kam odpeljite ali pa odidite na počitnice, če je mogoče. Priznati je treba, da utegne biti potovanje zaradi vaše bolezni bolj zapleteno, toda z vnaprejšnjo pripravo in nekaj improvizacije se ovire da premagati. Že omenjenima Lexu in Tineke je na primer uspelo potovati v tujino. »Najprej je bilo malo napeto,« pravi Lex, »toda imela sva odlične počitnice!« Vaša bolezen je morda res del vašega življenja, toda ni treba, da vam življenje prevlada.

Črpajte moč iz vere. Pravi kristjani, ki se uspešno spoprijemajo z resnimi zdravstvenimi težavami, pravijo, da sta jim njihova vera v Boga Jehova in tudi druženje s krščansko občino vir stalne tolažbe in moči. * Navajamo nekaj njihovih misli glede vrednosti molitve, preučevanja Biblije, razmišljanja o prihodnosti in obiskovanja krščanskih shodov v kraljestveni dvorani.

● »Včasih me še vedno potre. Ko se to zgodi, molim k Jehovu, in on mi obnovi odločenost, da še naprej delam, kar lahko.« (Psalm 55:22; Lukež 11:13)

● »Branje Biblije in razmišljanje o prebranem mi izredno pomaga, da ohranim svoj duševni mir.« (Psalm 63:6; 77:11, 12)

● »Preučevanje Biblije me spomni, da je pravo življenje še pred nami in da ne bom vedno invalidna.« (Izaija 35:5, 6; Razodetje 21:3, 4)

● »Vera v prihodnost, ki jo obljublja Biblija, mi daje moč, da se spoprijemam z vsakim dnevom sproti.« (Matevž 6:33, 34; Rimljanom 12:12)

● »Shodi v kraljestveni dvorani mi ohranjajo misli osredotočene na pozitivno, ne pa na mojo bolezen.« (Psalm 26:12; 27:4)

● »Spodbudno druženje s člani občine mi ogreje srce.« (Dejanja 28:15)

Biblija nam zagotavlja: »Dobrotljiv je GOSPOD, zavetišče je v dan stiske in pozna nje, ki pribegajo k njemu.« (Nahum 1:7) Tesna vez z Bogom Jehovom in druženje s krščansko  občino sta vir tolažbe in moči. (Rimljanom 1:11, 12; 2. Korinčanom 1:3; 4:7)

Potrebujete čas

Uspešno živeti z resno boleznijo ali invalidnostjo je proces, ki »nastane čez čas in ne čez noč«, opaža neka socialna delavka, ki pomaga ljudem spoprijemati se s posledicami dolgotrajne bolezni. Zavedajte se, da potrebujete čas, svetuje neki drug strokovnjak, saj se učite »povsem nove spretnosti: spoprijemati se z resno boleznijo«. Zavedajte se, da imate lahko kljub pozitivnemu stališču slabe dneve in tedne, ko vas posledice bolezni premagajo. A sčasoma boste morda opazili napredek. Tako je bilo pri neki ženski, ki je dejala: »Kako vesela sem bila, ko sem se zavedela, da v celem dnevu nisem niti pomislila na raka. [. . .] Še pred kratkim bi se mi kaj takega zdelo nemogoče.«

In res, ko prebrodite začetne strahove in si postavite nove cilje, utegnete biti presenečeni, kako dobro se boste sposobni spoprijemati z razmerami – kot to pokaže naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Če se pozanimate o bolezni, vam to lahko pomaga, da se z njo sprijaznite in spoprimete

[Slika na strani 8]

Helen pripravlja spodbudna pisma, pri čemer ji pomagajo tudi drugi

[Slika na strani 8]

»Osrečuje me, da lahko z drugimi govorim o dobri novici o Božjem kraljestvu.«

[Slika na strani 9]

»Ugotovil sem, da lahko, čeprav sem paraliziran, storim več, kakor sem si mislil.« (Lex)