Skrb za mladiča v divjini

Od Pisca Za Prebudite Se! Iz Kenije

NA PROSTRANIH travnatih afriških planjavah je rojen mladič. V zgodnjem jutranjem soncu zamolklo pade na tla. Mati se nežno skloni k svojemu mokremu in lesketajočemu se novorojencu in ga dvigne na opotekajoče se noge. Druge matere in sestre pohitijo bliže, da bi si drobnega mladiča dodobra ogledale, se ga dotaknile in povohale. Slonji mladič, ki je težak le 120 kilogramov in je, ko stoji, visok manj kot 90 centimetrov, zbuja zanimanje med drugimi člani črede.

Na tisoče kilometrov stran, v Ameriki, je na vejo drevesa pritrjeno kot naprstnik drobno gnezdo. Tukaj par čebeljih kolibrijev, ki ni večji od letečih žuželk, skrbi za dva drobna mladiča. Pisana ptiča, ki letita s presenetljivo hitrostjo, sta neustrašna starša in bosta skušala spoditi velike živali in celo ljudi, ki bi se približali njunima drobcenima mladičema.

Mladiči so nam vsem pri srcu. Otroke prevzamejo mladi kužki. Kdo se ne zabava ob igrivih norčijah mucka, ob pogledu na ljubko majhno opico, ki se drži materinega kožuha, ali na sovico, ki iz varnega gnezda strmi s široko odprtimi očmi?

Mlade živali niso vedno tako nebogljene kakor človeški otroci. Nekatere so že ob rojstvu sposobne teči, kakor hitro se z nožicami dotaknejo tal. Druge so, kar se tiče zaščite in preživetja, popolnoma prepuščene same sebi. Toda preživetje  mnogih mladih sesalcev in žuželk je odvisno od vzgoje, zaščite, prehrane, šolanja in skrbi staršev, kar pa je rezultat tesne vezi med starši in njihovim podmladkom.

Neverjetni oskrbovalci

Večina žuželk, rib, dvoživk in plazilcev se kaj malo zanima za blagor svojih potomcev. So pa med njimi nekatere opazne izjeme. Neki zelo neverjetni oskrbovalec je strah zbujajoči nilski krokodil. Ta mrzlokrvni plazilec je kot roditelj izrazito skrben. Potem ko so jajčeca izležena v topel pesek, starša ostaneta v bližini, da zaščitita svoj nadaljnji zarod. Krokodilčki začnejo tik pred izvalitvijo godrnjati, s čimer dajo materi znak, naj odkrije jajca. Kasneje samica s svojimi močnimi čeljustmi nežno zbere podmladek in ga odnese k bregu, da tam z njih spere pesek. Znano je, da tudi oče krokodil prenese podmladek v vodo, da jih tam umije. Nekaj dni ostanejo mladiči v vodi blizu matere in ji sledijo kakor račke. Okoristijo se velike materine zaščitniške moči.

Presenetljivo je, da bi tudi za nekatere ribe lahko rekli, da so dobri starši. Večina sladkovodnih rib ustonoš leže jajčeca in jih nato hrani v svojih ustih, kjer so res na varnem. Po izleganju mladice prosto plavajo naokoli, a so vedno blizu svojih staršev. Če se približuje nevarnost, roditelj široko odpre usta, tako da lahko mlade ribice smuknejo vanje in se skrijejo. Ko nevarnost mine, spet izplavajo in nadaljujejo svoje običajne dejavnosti.

Tudi mravlje, čebele in termiti so zelo skrbni in zaščitniški do svojih potomcev. Pravijo jim socialne žuželke, ker živijo v kolonijah, gradijo zavetja za jajčeca in priskrbijo hrano, s katero hranijo svoje mlade člane družine. Znan primer tega so čebele. Na tisoče pridnih čebel skupaj skrbi za potomce v panju. Z nagonsko modrostjo lahko gradijo, popravljajo in čistijo plodišče, celo nadzorujejo tamkajšnjo temperaturo in vlažnost.

Starševstvo na krilih

Večina ptic je zelo dobrih staršev, ko veliko časa in energije porabi za izbiro kraja gnezdenja, gradnjo gnezda in vzgojo družine. Opazovali so nekega vdanega samca afriškega kljunorožca, ki je več kot 1600-krat obiskal gnezdo in družici med njenim 120-dnevnim valjenjem prinesel kakih 24.000 koščkov sadja!

Drug zanesljivi oskrbovalec je klateški albatros. Roditeljska ptica bo dobesedno preletela  na tisoče kilometrov, ko bo iskala hrano, medtem pa bo zvesti partner potrpežljivo čakal v gnezdu, da se prvi vrne.

V puščavah nekatere ptice uporabljajo učinkovito metodo, kako pogasiti žejo svojih mladičev. Zletijo k mlaki, vanjo pomočijo prsno perje in se nato vrnejo v gnezdo, tam pa potem mladiči pijejo z njihovega mokrega perja.

Kadar postane hranjenje številnih ust preveliko breme, nekaterim vrstam ptic pomagajo druge ptice, ki postanejo »varuške« njihovih mladičev. Običajno so ti pomočniki odraslo potomstvo istih staršev, ki je pripravljeno pomagati hraniti in ščititi mladiče.

Starševska zaščita

Varovanje ptičjih mladičev je prav tako celodnevno delo. Ptičji starši med nalivom pogosto prekrijejo gnezdo z razprtimi krili, tako da ostanejo njihovi mladiči topli in suhi. Škorci so izvrstni gospodarji. Te premetene ptice zaščitijo svoje gnezdo pred ušmi in bolhami tako, da zberejo dele določenih strupenih rastlin in jih položijo v gnezdo in okoli njega. To deluje kot insekticid, ki ubije ali odvrača škodljive insekte.

Mati sloka je izredno iznajdljiva, ko varuje svoj zarod. Kadar grozi nevarnost, prime svojega mladiča trdno med noge in telo, razprostre krila in preprosto odleti proč, s seboj pa odnese dragocen tovor, ki ga odloži na varnejšem mestu. Nekateri pogumni starši se spretno pretvarjajo, da so ranjeni, ter s tem odvrnejo plenilca od približevanja k njihovim mladičem. Mati prhuta na tleh, kakor bi bila ranjena, in s tem odvrne plenilca od gnezda. Ko pa nevarnost mine, se neha pretvarjati in odleti na varno. Ptice, ki gnezdijo na tleh, lahko preženejo plenilce z glasovnimi ukanami. Severnoameriška kunčja sova sika kakor kača, kadar se preiskuje njeno jamo. Prvi naseljenci so bili prepričani, da te male sove živijo skupaj s klopotačami, zato se njihovim jamam niso približevali!

Materinski sesalci

V kraljestvu živali se najbolj skrbne starše najde med sesalci. Slonice se posvetijo svojemu potomstvu tako, da vzpostavijo tesno vez, ki lahko traja 50 let. Mladič je zelo navezan na mater. Ta ga s svojim velikim telesom zakrije pred vročim soncem, ga nežno hrani in mu dovoli, da s svojim drobnim trobcem seže v njena usta in potegne iz njih koščke rastlinja, ki jih potem poje. Slonica redno umiva svojega mladiča, ko mu brizga vodo čez hrbet in ga temeljito sčisti s svojim trobcem. Slonjega mladiča vzgaja cela družina. Druge samice v krdelu imajo namreč pomembno vlogo pri hranjenju, poučevanju in varovanju mladih v čredi.

 Samica drugega velikega sesalca, povodnega konja, lahko skoti mladiča pod vodo. Mladiče je prav mogoče hraniti, tudi če so povsem potopljeni pod vodo. Na površino priplavajo po zrak, potem pa se ponovno potopijo in hranijo naprej. Mati povodnega konja je silovito zaščitniška do svojega novorojenega mladiča.

Tudi samica zelene zamorske mačke je dobra mati. Potem ko skoti mladiča, ga v prvih urah vsaj z eno okončino varno drži okoli njegovega vratu ali ramen. Prvi teden se lahko mladič večino časa nagonsko oprijema materinega kožuha. Mati tudi dovoli, da njenega mladiča držijo še druge samice, ki se ga lahko dotikajo, ga negujejo, ljubkujejo in se s srčkanim novorojenčkom igrajo.

Mnoge živali so res »nagonsko modre« (NW) in so zelo sposobne skrbeti za svoje mladiče. (Pregovori 30:24–28) Zmožne so zaznati potrebo oziroma oceniti okoliščine ter se nanje odzvati razumno, kar pa nikakor ne more biti posledica slepega naključja. Je plod razumnega oblikovanja razumnega vira, Stvarnika vseh stvari, Boga Jehova. (Psalm 104:24)

[Slika na strani 15]

Sovice

[Slika na strani 16]

Ustonoše hranijo jajčeca v ustih

[Vir slike]

Courtesy LSU Agricultural Center

[Slike na strani 16]

Krokodili nosijo svoje mladiče

[Vir slike]

© Adam Britton, http://crocodilian.com

[Slika na strani 17]

Albatros in mladič

[Slika na strani 17]

Kljunorožec

[Slika na strani 17]

Škorec

[Slika na strani 17]

Sloka

[Slike na strani 18]

Matere povodnih konjev so silovito zaščitniške

[Vir slike]

© Joe McDonald

[Slika na strani 18]

Matere pavijanke negujejo svoje mladiče

[Slika na strani 18]

Zelene zamorske mačke

[Vir slike]

© Joe McDonald