Ujeti v vrtinec občutkov

»KO SO mi povedali, da imam smrtno nevarno bolezen,« se spominja neki starejši moški, »sem skušal svoje strahove potisniti vstran, toda občutki negotovosti so me premagali.« Njegove besede poudarjajo dejstvo, da bolezen po fizičnem udarcu zada še čustvenega. Kljub temu pa nekateri ljudje te udarce uspešno premagujejo. Mnogi od njih bi vam radi zagotovili, da se s kronično boleznijo lahko uspešno spoprimete. Toda preden spregovorimo o tem, kaj lahko storite, si najprej pobliže poglejmo nekatere občutke, s katerimi se morda srečate na začetku.

Nejevera, zanikanje, nesrečnost

Vaši občutki se utegnejo precej razlikovati od občutkov drugih. Vseeno pa so zdravstveni strokovnjaki in prizadeti posamezniki opazili, da ljudje, ki zaradi zdravja padejo v duševno krizo, pogosto pri tem občutijo več običajnih občutkov. Začetnemu šoku in nejeveri morda sledi zanikanje: ‚To ne more biti res.‘ ‚Gotovo gre za kakšno napako.‘ ‚Morda so pomešali laboratorijske izvide.‘ Neka ženska takole pove, kako se je odzvala, ko je izvedela, da ima raka: »Najraje bi si čez glavo potegnila odejo in upala, da potem, ko bom spet pogledala ven, vsega tega ne bo več.«

Toda ko se vam resničnost začne usedati v zavest, zanikanje morda nadomesti občutek nesrečnosti, ki lebdi nad vami kakor oblak preteče pogube. Morda vas mučijo takšna in podobna vprašanja: ‚Kako dolgo bom še živel?‘ ‚Ali bom moral od zdaj naprej živeti v bolečinah?‘ Morda se želite vrniti v čas pred diagnozo, a to ni mogoče. Kmalu vas morda prevzamejo še mnogi drugi boleči in močni občutki. Kateri so nekateri od teh?

Negotovost, tesnoba, strah

Resna bolezen v vaše življenje vnese močno negotovost in tesnobo. »Zaradi nepredvidljivosti mojega stanja je življenje včasih zelo težko,« pravi moški s Parkinsonovo boleznijo. »Vsak dan moram čakati in gledati, kaj bo prinesel.« Bolezen vas lahko tudi prestraši. Če udari brez opozorila, boste morda občutili hromeč strah. Toda če vam bolezen ugotovijo po mnogih letih simptomov, ki so vas vznemirjali in so vam jih napačno diagnosticirali, potem bo strah morda manjši. Mogoče boste najprej celo občutili olajšanje, da vam bodo ljudje končno verjeli, da ste res bolni in si vsega skupaj ne izmišljujete. A kmalu lahko olajšanju sledi strašno spoznanje, kaj diagnoza pomeni.

 Morda vas tudi skrbi, da boste izgubili nadzor nad svojim življenjem. Še zlasti če imate radi neko mero neodvisnosti, se lahko zgrozite ob misli, da boste vse bolj odvisni od drugih. Morda vas skrbi, da vam je bolezen začela obvladovati življenje in vam narekovati vsak korak.

Jeza, občutek sramu, osamljenost

Ker čutite, da vse bolj izgubljate nadzor, se v vas lahko pojavi tudi jeza. ‚Zakaj jaz? S čim sem si to zaslužil?‘ se morda sprašujete. Ta udarec na vaše zdravje se zdi krivičen in nesmiseln. Lahko se vas lotita tudi občutek sramu in obup. Neki paralitik se spominja: »Tako me je bilo sram, ker se mi je vse to zgodilo zaradi neumne nesreče!«

Morda okoli vas stiska svoj obroč tudi osamitev. Fizična osamitev lahko kmalu vodi v družbeno. Če ste zaradi bolezni vezani na dom, se mogoče ne morete več družiti s starimi prijatelji. Vendar pa bolj kot sploh kdaj hrepenite po stiku z ljudmi. Po začetnem navalu obiskov in telefonskih klicev je lahko teh potem vse manj in manj.

Ker vas boli, ko gledate, kako se prijatelji od vas vse bolj oddaljujejo, se morda zaradi te boleče izkušnje potegnete vase. Seveda je razumljivo, da utegnete potrebovati nekaj časa, preden se lahko spet družite z drugimi. Toda če dovolite, da se na tej stopnji od drugih še bolj oddaljite, se lahko iz družbene osamitve (ko vas drugi ne obiščejo) potopite v čustveno osamitev (ko vi ne želite sprejemati drugih). V obeh primerih pa se lahko bojujete z močnimi občutki osamljenosti. * Včasih se morda celo sprašujete, ali boste zmogli preživeti še en dan.

Učiti se od drugih

Vendar pa obstaja upanje. Če ste nedavno zaradi zdravja padli v duševno krizo, lahko naredite praktične korake, ki vam bodo pomagali zopet dobiti nekaj nadzora nad vašim življenjem.

Resda ta sklop člankov ne bo rešil vaše kronične zdravstvene težave, kakršna koli že je. Toda predstavljene informacije vam bodo morda pomagale, da se z njo sprijaznite in spoprimete. Ženska, ki ima raka, je takole povzela svoje duševno potovanje: »Zanikanju je sledilo veliko jeze, nato pa iskanje tistega, kar bi mi pomagalo.« Tudi vi lahko podobno iščete, tako da se obrnete na ljudi, ki so pred vami prepotovali isto pot, in se od njih učite, kako izvleči najboljše iz tistega, kar vam je na razpolago.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 5)

‚Zakaj jaz? S čim sem si to zaslužil?‘ se morda sprašujete.