Cena tega, da se skuša narediti preveč

DANAŠNJI ZAHODNI SVET JE ZASLEPLJEN S HITROSTJO IN UDOBNOSTJO.

POMIVALNI stroj prihrani čas v kuhinji. Pralni stroj omogoča isto v pralnici. Milijonom ljudem sploh ni več treba zdoma, da bi šli po nakupih ali opravili kakšen bančni posel – preprosto vklopijo računalnik in uporabijo internet.

Da, svet je, vsaj deloma, preplavljen z vsemi mogočimi napravami za prihranek časa in dela. Zato bi si mislili, da bodo ljudje imeli časa na pretek za svojo družino in sprostitev. Toda vse prepogosto mnogi pravijo, da so bolj utrujeni in pod stresom kakor kdaj prej. Vzrokov za to je veliko in so kompleksni.

Eden od glavnih vzrokov so ekonomski pritiski. Avstralski center za preučevanje odnosov med delodajalci in delojemalci ter izobraževanje je analiziral, koliko ur so ljudje v tej državi prebili v službi. Ugotovil je, da »jih izredno veliko redno dela več kot 49 ur na teden« in da »to povečanje števila delovnih ur verjetno zelo slabo vpliva na družino in življenje družbene skupnosti«. Mnogi delavci se odločijo živeti v bolj zelenih, mirnejših predmestjih. To pa lahko pomeni, da vsak teden, ali celo vsak dan, porabijo več ur za vožnjo v nabito polnih vlakih in avtobusih oziroma po natrpanih cestah. Vse to pa še podaljša delovni dan in poveča njegove napetosti.

Ali trpite zaradi pomanjkanja spanja?

Težave s spanjem so v zadnjih letih postale tako običajne, da so v mnogih delih sveta odprli klinike za odpravljanje teh težav. Raziskovalci so odkrili, da se ljudem, kadar nekaj časa premalo spijo, pomanjkanje spanja nakopiči. Seveda želi njihovo telo to pomanjkanje odpraviti in jih k temu spodbuja tako, da jim daje občutek utrujenosti. Toda zaradi današnjega življenjskega sloga, ki človeku spanje krajša, mnogi ostajajo kronično utrujeni.

V neki zahodni deželi se je v preteklem stoletju čas spanja na noč skrajšal za 20  odstotkov, od povprečno devet ur na sedem. Raziskovalci so zbrali ogromno dokazov, da pomanjkanje spanja povzroča težave z učenjem in spominom, poslabša motorične sposobnosti in oslabi imunski sistem. Večina med nami pa je že sama ugotovila, da je utrujen um tudi bolj nagnjen k napakam. Žal so te napake lahko hude in drage.

Visoka cena utrujenosti

Pravijo, da je utrujenost zaradi podaljšanega delovnega časa in zmanjšanja števila zaposlenih prispevala svoje k nekaterim najhujšim nesrečam v drugi polovici 20. stoletja. Med temi so jedrska katastrofa v Černobilu (Ukrajina), eksplozija vesoljskega raketoplana Challenger in razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez, ko je nasedel na čer v Zalivu princa Williama na Aljaski.

V Černobilu je prišlo do eksplozije med posebnim testom v jedrski elektrarni. Martin Moore-Ede je v svoji knjigi The 24-Hour Society zapisal, da so ta test »delali pod nadzorstvom izčrpane ekipe elektroinženirjev, ki so bili v elektrarni najmanj trinajst ur, verjetno pa še dlje, ker so dovoljenje za začetek dobili z deseturno zamudo«. Kakor koli že, glede na neko nedavno študijo je ena od dolgotrajnih posledic sevanja, ki se je sprostilo, ta, da je od leta 1986 med ukrajinskimi otroki desetkrat več primerov raka na ščitnici.

Predsedniška komisija je po temeljiti preiskavi v zvezi z eksplozijo vesoljskega raketoplana Challenger v poročilu zapisala, da je neka skupina pogodbenih delavcev 480-krat prekoračila 20-urno mejo za nadurno delo, neka druga pa 2512-krat. V poročilu je poleg tega pisalo, da je bila utrujenost vodilnih delavcev zaradi »večdnevnega nestandardnega delovnega časa in pomanjkanja spanja« tudi pomemben dejavnik pri tem, da je raketoplan dobil neutemeljeno dovoljenje za izstrelitev. Zapisali pa so tudi, da »se takrat, ko je nadurnega dela preveč, storilnost delavcev zmanjša in poveča verjetnost človeške napake«.

Po mnenju sindikalnih funkcionarjev so morali mornarji na tankerju Exxon Valdez delati dlje in opravljati dodatne dolžnosti, ker so zmanjšali posadko, baje zato, da bi znižali obratovalne stroške. V poročilu o katastrofi je pojasnjeno, da je bil tretji častnik, ki je upravljal tanker, ko je ta malo po polnoči nasedel, pokonci že od zgodnjih jutranjih ur. Skoraj 42,000.000 litrov nafte, kar je največje razlitje nafte v zgodovini Združenih držav, je povzročilo strašno škodo obali in živalim, za čiščenje pa so porabili več kot dve milijardi USD.

 Bolj prikrita cena utrujenosti

Po neki oceni izčrpanost in utrujenost svet vsako leto staneta najmanj 377 milijard USD! Toda noben denarni znesek se ne more enačiti s ceno za človeško življenje in zdravje, ki sta pri tem vse prepogosto tudi prizadeti. Vzemimo na primer prometne nesreče. Kot poroča neka klinika za težave s spanjem v Sydneyju v Avstraliji, se od 20 do 30 odstotkov prometnih nesreč v tej državi zgodi zato, ker vozniki za volanom zaspijo. Ocenili so, da v Združenih državah zaspanost vsako leto prispeva svoje k najmanj 100.000 prometnim nesrečam.

Vendar pa se posledice utrujenosti s tem še ne končajo. Žrtev nesreče, ki jo hitro prepeljejo v bolnišnico na operacijo, upa, da je zdravnik spočit in buden. Toda zdravnik je morda zaradi natrpanega urnika in podaljšanega delovnega časa vse prej kot spočit in buden! Poročilo Avstralskega inštituta za zdravje in socialno skrbstvo je odkrilo, da je kakih 10 odstotkov zdravnikov delalo več kot 65 ur na teden, 17 odstotkov vseh specialistov je te ure še preseglo, 5 odstotkov »mlajših zdravnikov« pa je delalo več kot 80 ur na teden!

»Stroji so zaščiteni z navodili za obratovanje, opozorilnimi označbami in izobraževalnimi tečaji,« pravi Martin Moore-Ede. »Ljudje pa pridejo na svet brez takšne zaščite. [. . .] Pretresljiva resnica je, da vemo veliko manj o spec[ifikaciji] zasnove človeškega bitja, kakor vemo o strojni in programski opremi, ki jo on oziroma ona upravlja.«

Naše telo nima rdečih opozorilnih luči in alarmov, ki bi nam sporočili, naj nehamo oziroma se upočasnimo. Vseeno pa nam daje opozorilne signale. Med temi so kronična utrujenost, nihanje razpoloženja, depresija in nagnjenost k temu, da se zlahka okužimo z virusi, ki razsajajo. Če imate te simptome (seveda s predpostavko, da za to ni kriva nobena telesna ali druga zdravstvena težava), je morda nastopil čas, da ponovno preiščete svoj življenjski slog.

Družbena cena prezaposlenosti

Življenjski slog, za katerega sta značilna stres in pomanjkanje spanja, pobira davek tudi v človeških odnosih. Razmislite o primeru mladoporočencev Johna in Marie. * Želela sta si, kar si želi večina novoporočencev – udoben dom in finančno varnost. Zato sta se oba zaposlila polni delovni čas. A ker sta delala v različnih izmenah, sta bila bolj malo skupaj. Njuna zveza se je kmalu pričela krhati. Vseeno se nista menila za simptome in vztrajala pri svojem zahtevnem urniku, dokler ni njun zakon, ki se je komaj začel, razpadel.

»Raziskave kažejo, da je stopnja razvez pri družinah z delom v izmenah 60 odstotkov višja kakor pri delavcih, ki delajo podnevi v  rednih zaposlitvah,« piše v knjigi The 24-Hour Society. Toda naj delajo v izmenah ali ne, mnogi pari skušajo v svoje življenje natlačiti toliko vsega, da si potem uničijo zakon. Nekateri pa se lahko med drugim tudi zaradi stresa in utrujenosti ujamejo v začarani krog zlorabe drog in alkohola ter slabih prehranjevalnih navad. To pa so dejavniki, ki utrujenost še povečujejo, lahko pa tudi vodijo v mnoge druge probleme, celo v zlorabljanje otrok.

V pomoč staršem, da bi bili kos zahtevnim urnikom, odpirajo vse več varstvenih ustanov za otroke in nekatere od teh imajo svoje storitve na voljo celo 24 ur na dan. Mnogim otrokom pa je prava varuška televizija. Da lahko otroci odrastejo v odgovorne, čustveno uravnovešene odrasle, morajo seveda preživeti veliko kakovostno izrabljenega časa s svojimi starši. Zato bi bilo modro, da starši, ki so preveč utrujeni, da bi se posvečali svojim otrokom, ker pač skušajo ohranjati nerazumno visok življenjski standard, pretehtajo, kakšno ceno morajo za to plačati njihovi otroci in tudi oni sami.

V današnji drveči tehnični družbi so pogosto žrtve tudi starejši. Zaradi hitrosti sprememb in nenehnega obilja tržnih novosti so mnogi zmedeni, negotovi, v strahu ali pa se celo počutijo nekoristne. Kaj lahko pričakujejo v prihodnosti?

Ali smo vsi mi, mladi in stari, povsem prepuščeni na milost in nemilost svetu, za katerega se zdi, da je odločen iti vse hitreje? Ali pa lahko storimo kaj, da bi laže shajali in živeli bolj kakovostno? K sreči lahko, kot bomo videli v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 6]

Utrujenost je morda prispevala svoje k jedrski katastrofi v Černobilu, eksploziji vesoljskega plovila Challenger in razlitju nafte iz tankerja Exxon Valdez

[Viri slik]

Courtesy U.S. Department of Energy’s International Nuclear Safety Program

NASA photo

[Slike na strani 7]

Zaradi mrzlične naglice življenja lahko pride v zakonu do napetosti

[Slika na strani 8]

Nekateri v svojem prizadevanju, da bi razmere obvladovali, zlorabljajo alkohol