Evkalipt – kako uporaben je?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

NEKATERI so velikani, visoki več kot 90 metrov, in spadajo med najvišje na svetu. Drugi so nizki in zgrbančeni ter se plazijo nizko pri izsušenih tleh. Njihovi listi so čudež oblikovanja, cvetovi pa paša za oči. Verjetno pa tudi vi tako ali drugače uporabljate kak del tega drevesa.

Nekateri imajo imenitna imena, na primer alpski jésen in tasmanski hrast, večini pa rečejo kar navadni gumijevec. Dejansko je pravi gumi oziroma smola vodotopna snov iz ogljikovih hidratov, tega pa ne dela noben evkalipt. Torej je ime gumijevec pravzaprav napačno poimenovanje. Pravilneje so drevesa prepoznavna z rodom Eucalyptus. V tej družini avstralskega porekla je več kot 600 članov.

Evkalipti uspevajo v tropsko vročem avstralskem Severnem teritoriju in na sušnatih planjavah v notranjosti dežele. Uspevajo tudi na antarktičnih vetrovih v južni Tasmaniji in v meglenih vremenskih razmerah na priobalnih gorskih verigah. Tako razširjeni so, da je neki raziskovalec in zoolog v 19. stoletju potožil: »Nikoli ne zmanjka teh gumijevcev: miljo za miljo ni niti malo drugačnega listja.«

Evropski priseljenci v Avstralijo v 19. stoletju so od svojega prihoda evkalipte zelo zredčili. Pravijo, da so na kakih 300.000 kvadratnih kilometrih izruvali ta drevesa skupaj s koreninami, ker naj bi jih ovirala pri napredovanju. Toda niso vsi pokazali takšnega ravnodušnega odnosa do tega dragocenega vira. V 19. stoletju je evkaliptova družina začela osvajati svet.

Cesar in zdravnik

V 1880-ih letih je abesinski cesar Menelik II. (Abesinija je zdaj Etiopija) potreboval drevesa, ki bi dajala senco in bi bila pripraven vir drv na področju njegovega sušnatega novega glavnega mesta Adis Abebe. Nobeno domače afriško drevo ni bilo primerno za to izkrčeno področje. Tako so cesarjevi strokovnjaki iskali drugod, da bi našli drevo, ki bi uspevalo vsaj pod tako žgočim soncem, kot je njihovo. »Adis Abeba« pomeni »novi cvet«, ime pa je morda dobila prav na čast evkalipta, uporabnega uvoženega drevesa, ki je pričelo prevzemati bistveno vlogo v etiopskem gospodarstvu.

Drugi človek, ki je prispeval k sodobni preselitvi evkaliptov, je dr. Edmundo Navarro de Andrade. Odločil se je obnoviti brazilske hitro izginjajoče gozdove in leta 1910 začel iz Avstralije uvažati evkalipte. Pod njegovim vodstvom so zasadili 38 milijonov teh dreves. Danes v Braziliji skrbijo za več kot dve milijardi evkaliptov.

Tako je v Braziliji poleg naravnih deževnih gozdov največja populacija evkaliptov zunaj Avstralije. Koristi, ki jih ima brazilsko  gospodarstvo od vnosa te dragocene pridobitve v državo, so tolikšne, da so dr. Navarra nagradili s posebno medaljo za pomembno dejavnost.

Drevo življenja

Nekateri evkalipti, na primer nizkorastoči grmičasti avstralski evkalipti, iz zemlje, ki je razpokana od suše, dobijo vodo tako, da jo v velikih količinah hranijo v svojih koreninah. Avstralski Aborigini in zgodnji raziskovalci so v sušnati notranjosti dežele preživeli, ker so izkoriščali te podzemne steklenice vode. Izkopali so kos površinskih korenin in ga razsekali na kratke dele. Ko se pihne v eno stran odsekanega dela, lahko na drugem koncu iz njega priteče svetlo rjav drevesni sok. Tekočina sicer ni ravno najbolj okusna pijača, pravijo pa, da je mogoče iz 9-metrske korenine iztisniti 1,5 litra te življenje rešujoče tekočine.

Drugi člani te družine uspevajo v močvirnatem okolju in vneto srkajo vodo iz namočenih tal. To sposobnost so izkoristili Italijani, ki so si z močvirskimi evkalipti pomagali izsušiti močvirnato področje Pontin, v katerem je nekoč mrgolelo komarjev. Zdaj je to področje spremenjeno v dragoceno kmetijsko obdelovalno področje.

Več kot 50 držav v Afriki, Ameriki, Aziji in Evropi je evkalipte sprejelo zaradi njihove trgovske in estetske vrednosti. Izdelovalci pohištva jih cenijo zaradi bogato rdečega in medeno zlatega lesa. Neki izvedenec pravi: »Les evkaliptov je eden najtežjih, najbolj trdnih in najbolj zdržljivih, kar jih poznamo. Ta vrsta lesa je zaradi svoje kakovosti, obenem pa tudi zaradi hitre rasti, [. . .] najbolj dragocen vir trdega lesa na svetu.«

Vrste drevesa, ki ne vpijajo vode, se rabijo za gradnjo ladij, pristaniških pomolov, telefonskih drogov, plotov in tlakovcev. Poleg tega vrste s čudovitimi cvetovi, v katerih je lepljiv oreh, pravijo pa jim rumeni in železnolesnati evkalipt, proizvajajo sladek nektar,  ki ga čebele spremenijo v še posebej okusen med. Zadnja leta so iz Avstralije izvozili 4,5 milijona ton evkaliptovih trsk, kar pomeni vsako leto 250 milijonov AUS dolarjev prihodka.

Kino, olje in tanin

Iz lubja in lesa evkalipta curlja krvavo rdeča smolnata snov, ki se imenuje kino. Nekatere vrste kina uporabljajo za zaščito lesa pred živimi svedri. Kino uporabljajo tudi pri izdelavi zdravila, ki pomaga ustaviti krvavenje. V lubju drugih vrst nastaja tanin, ki ga rabijo za barvanje usnja in tkanine.

Listi so čudež oblikovanja in skladišče dragocenega olja. So povešeni kakor ravnodušno spuščeni prsti na nemočni roki, konice pa so usmerjene k podnožju drevesa. Ta oblika pomaga listu, da deluje kakor velik lijak. Na površini lista se ujame dragocena vlaga, ki nato kaplja z njegovih usnjenih konic na čakajoči koreninski sistem.

Evkaliptovo olje ima močan osvežilni vonj ter ga pridobivajo iz listja s kuhanjem v pari in destiliranjem. Ima široko uporabno vrednost, na primer za parfume, mila, zdravila, slaščice in čistilna sredstva. Olje, ki izhlapeva iz lista in napolnjuje zrak z drobnimi kapljicami, na katerih se lomi sončna svetloba, daje evkaliptovemu gozdu v naravnem okolju značilno modro barvo. Pogorju Blue Mountains (Modro gorovje), ki je na skrajnem zahodu mesta Sydney, so dali to nenavadno ime prav po tem fenomenu.

Prebivališče nekaterih izbirčnih jedcev

Najslavnejši prebivalec evkaliptovega gozda je prikupna kožuhasta žoga, ki ji pravijo koala. Ta izbirčni rastlinojed najraje jé vršičke približno 12-ih vrst evkaliptovih listov. Tako izbrana prehrana bi bila za večino živali pogubna, za koalo pa ni. Zakaj ne?

Zato, ker ima posebno oblikovan prebavni sistem, v katerem je slepič dolg en do dva metra. Za primerjavo: človeški slepič je dolg le 8 do 15 centimetrov. Edinstveni slepič tej majhni živali, koali, omogoča iz jedilnika izvleči vse beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe, ki jih potrebuje.

Manj znana avstralska žival, ki si s koalo deli strogo prehrano, evkaliptove liste, je največja poletuša vrečarica. Ta kožuhasti vrečar je približno velikosti domače mačke. Ima košat rep, ki je dolg približno 40 centimetrov, in ohlapno visečo kožo med prednjimi in zadnjimi tacami. S koristno uporabo teh mesnatih kril poletuša skoči z veje, jadra v zraku do 100 metrov, se med letom obrne za 90 stopinj, nato pa se varno oprime naslednje veje.

Goščavski požari in obraščanje

Goščavski požari, kakor temu pravijo v Avstraliji, ogrožajo evkaliptov gozd. Toda drevesa so oblikovana tako, da jih preživijo. Kako to?

No, tik pod drevesnim lubjem so vzdolž debla in vej skriti speči listni brsti. Ko ogenj požge lubje in liste, ti brstiči zaživijo. Počrnelo drevesno deblo odenejo s plaščem svežih zelenih listov. Tako lahko starševsko drevo preživi. Vrhu vsega seme drevesa, ki leži na tleh in miruje, pogosto izrabi priložnost, da začne kaliti, kar privede do nove rasti.

Drevo, ki naj bi ga cenili

Ali ste si kdaj pomirili grlo z zdravilnim izvlečkom evkalipta ali pa ste použili bonbon iz evkaliptovega medu? Ali ste se kdaj peljali v čolnu, narejenem iz evkaliptovega lesa, oziroma ste bili v hiši iz tega lesa, ali pa se greli ob takem lesu? Prav verjetno je, da vam to izredno drevo tako ali drugače koristi. Ko boste torej naslednjič videli kožuhasto koalo ali pa jo občudovali na fotografiji, se lahko spomnite čudovito oblikovanega drevesa, ki je koali prebivališče.

Res, vsestranski, žilavi evkalipt je zelo uporabno drevo.

[Slika na straneh 16, 17]

 Evkalipti so med najvišjimi drevesi na svetu

[Slika na strani 17]

Čebele iz evkaliptovega nektarja naredijo odličen med

[Slika na strani 18]

Les evkalipta je »eden najtežjih, najbolj trdnih in najbolj zdržljivih, kar jih poznamo«

[Slike na strani 18]

Koala (levo) in poletuša vrečarica (zgoraj) se hranita z evkaliptovimi listi

[Vir slike]

© Alan Root/Okapia/PR

[Navedba vira slike na strani 16]

Geoff Law/The Wilderness Society

[Navedba vira slike na strani 17]

Courtesy of the Mount Annan Botanic Gardens